Page 135 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 135
Posesti družine iz Orta na obravnavanem področju
pri tem spomniti na hipotezo Ignaza Orožna o tem, da naj bi zavodenjski
Žamberk zgradili grofje Schaumberški.72 To utemeljejuje z vestjo iz 17. sto-
letja, po kateri naj bi Schaumberški nekoč darovali zavodenjski cerkvi neko
posest. Hipoteza o Schaumberški gradnji Žamberka v Zavodnjah je seve-
da zelo dvomljiva, posest grofov Schaumberških v Zavodnjah pa vendarle
ne. Videli smo, da so ti kot dediči pridobili posest Guštanja, ki so jo nato od
njih kupili Aufensteinski. V spor za grad Žamberk v Zavodnjah pa sta bila
vpletena Wulfing Guštanjski in Friderik Žovneški. Odločitev je nato mo-
ral potrditi tudi Konrad Aufensteinski. Tako lahko upravičeno domneva-
mo, da je bila posest gradu Žamberk v Zavodnjah vključena v posest Gušta-
nja ob dedovanju po Vovbržanih. Če je tako, pa ponovno pridemo do že prej
omenjene naveze. Posestvo Guštanj je bilo namreč od 13. stoletja fevd bam-
berške škofije, ki ga je upravljala družina gospodov iz Orta. Po smrti zadnje-
ga moškega člana te družine leta 1262 pa so posest Guštanja prevzeli bližnji
sosedi, grofje Vovbrški. Če lahko logično sklepamo, da je bil v tem času del
guštanjske posesti tudi grad Žamberk v Zavodnjah, je seveda prehod Žam-
berka pod Vovbržane potrebno datirati v 31. oktober 1281, ko so ti pridobi-
li posest Guštanja, ki je bila prazna po smrti zadnjega Orta.73
Vidimo, da sta možni dve razlagi najzgodnejše zgodovine gradu Žam-
berk v Zavodnjah. Po prvi, ki jo je zastavil že Dušan Kos, je grad nastal kot
del posesti Hadmarja Schönberškega, ta pa je nato po njegovi smrti prešla
z dedovanjem na Vovbrške. Po drugi, iz ohranjenih virov mnogo bolj ute-
meljeni in razložljivi razlagi brez posiljevanja gradiva, pa bi bile Zavodnje
oziroma posest gradu Žamberk v Zavodnjah del Guštanjske gospoščine ter
bi prešla v roke Vovbrških preko dedovanja po Ortih. V vsakem primeru je
potrebno nastanek gradu pravilno časovno umestiti vsaj v 13. stoletje. Pri
tem pa bo potrebno preveriti tudi možnost precej starejšega nastanka gra-
du, na katero ob analizi vidnih ostankov opozarja Ivan Stopar. Odgovor na
to pa lahko dajo le arheološke raziskave terena.
Poglejmo si, kaj še vemo o lastniški strukturi posesti v Zavodnjah, ma-
tični vasi gradu Žamberk. Leta 1293 je Gundaker Turnski podelil Gor-
njegrajskemu samostanu v povračilo škode (ki mu jo je ta povzročil, ter
v zahvalo, ker je samostan Gundakerju to škodo odpustil) desetino v Za-
Ignaz Orožen, Die Vesten Schaumburg und Frauenburg in Schallthale, MHVSt 31/1883,
127–128.
1281, oktober 31, Pliberk/Bleiburg; objava v: MDC V, št. 494, 316 (»castrum Gutenstein,
quod per mortem quondam Hertnidi de Ort sibi vacare cepit«).
pri tem spomniti na hipotezo Ignaza Orožna o tem, da naj bi zavodenjski
Žamberk zgradili grofje Schaumberški.72 To utemeljejuje z vestjo iz 17. sto-
letja, po kateri naj bi Schaumberški nekoč darovali zavodenjski cerkvi neko
posest. Hipoteza o Schaumberški gradnji Žamberka v Zavodnjah je seve-
da zelo dvomljiva, posest grofov Schaumberških v Zavodnjah pa vendarle
ne. Videli smo, da so ti kot dediči pridobili posest Guštanja, ki so jo nato od
njih kupili Aufensteinski. V spor za grad Žamberk v Zavodnjah pa sta bila
vpletena Wulfing Guštanjski in Friderik Žovneški. Odločitev je nato mo-
ral potrditi tudi Konrad Aufensteinski. Tako lahko upravičeno domneva-
mo, da je bila posest gradu Žamberk v Zavodnjah vključena v posest Gušta-
nja ob dedovanju po Vovbržanih. Če je tako, pa ponovno pridemo do že prej
omenjene naveze. Posestvo Guštanj je bilo namreč od 13. stoletja fevd bam-
berške škofije, ki ga je upravljala družina gospodov iz Orta. Po smrti zadnje-
ga moškega člana te družine leta 1262 pa so posest Guštanja prevzeli bližnji
sosedi, grofje Vovbrški. Če lahko logično sklepamo, da je bil v tem času del
guštanjske posesti tudi grad Žamberk v Zavodnjah, je seveda prehod Žam-
berka pod Vovbržane potrebno datirati v 31. oktober 1281, ko so ti pridobi-
li posest Guštanja, ki je bila prazna po smrti zadnjega Orta.73
Vidimo, da sta možni dve razlagi najzgodnejše zgodovine gradu Žam-
berk v Zavodnjah. Po prvi, ki jo je zastavil že Dušan Kos, je grad nastal kot
del posesti Hadmarja Schönberškega, ta pa je nato po njegovi smrti prešla
z dedovanjem na Vovbrške. Po drugi, iz ohranjenih virov mnogo bolj ute-
meljeni in razložljivi razlagi brez posiljevanja gradiva, pa bi bile Zavodnje
oziroma posest gradu Žamberk v Zavodnjah del Guštanjske gospoščine ter
bi prešla v roke Vovbrških preko dedovanja po Ortih. V vsakem primeru je
potrebno nastanek gradu pravilno časovno umestiti vsaj v 13. stoletje. Pri
tem pa bo potrebno preveriti tudi možnost precej starejšega nastanka gra-
du, na katero ob analizi vidnih ostankov opozarja Ivan Stopar. Odgovor na
to pa lahko dajo le arheološke raziskave terena.
Poglejmo si, kaj še vemo o lastniški strukturi posesti v Zavodnjah, ma-
tični vasi gradu Žamberk. Leta 1293 je Gundaker Turnski podelil Gor-
njegrajskemu samostanu v povračilo škode (ki mu jo je ta povzročil, ter
v zahvalo, ker je samostan Gundakerju to škodo odpustil) desetino v Za-
Ignaz Orožen, Die Vesten Schaumburg und Frauenburg in Schallthale, MHVSt 31/1883,
127–128.
1281, oktober 31, Pliberk/Bleiburg; objava v: MDC V, št. 494, 316 (»castrum Gutenstein,
quod per mortem quondam Hertnidi de Ort sibi vacare cepit«).
