Page 133 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 133
Posesti družine iz Orta na obravnavanem področju 

zastavljeno vprašanje nam viri sicer ne omogočijo, vendar se bomo k temu
vprašanju kasneje še enkrat vrnili ter poskusili predstaviti še nekaj drugač-
nih vidikov.

Grad Schönburg, iz katerega izhaja imenovani Hadmar, locira Jaksch
v Spodnjo Avstrijo, nekoliko severovzhodno od Kremsa na Donavi, med-
tem ko Zahn dopušča lokacijo na slovensko Štajersko. Iz naštetih listin lah-
ko vidimo, da je imel Hadmar svoja posestva tako na Štajerskem kot tudi
na Koroškem. S tem pa smo se približali tudi Šaleški dolini ter še posebej
področju Zavodenj, ki ležijo na meji s Koroško. Posebej sta zanimivi listi-
ni iz 13. oktobra 1245,64 ki govorita o tem, da so se imenovani trije plemi-
či odpovedali odvetništvu nad šentpavelskimi posestmi zahodno od Šen-
tandraža na Koroškem, in že zgoraj opisana listina iz leta 1255. Vemo na-
mreč, da je bil samostan v Št. Pavlu tudi lastnik posesti gradu Forhtenek v
Ravnah nad Šoštanjem v Šaleški dolini. Ta posest pa leži v neposredni sose-
ščini Zavodenj. Do sedaj zapisano lahko povzamemo: ohranjene listine ne
omogočajo trditve, da so bili Žamberški mali vitezi, katerih naloga je bila
varovanje severnega dela ptujskih posesti v Šaleški dolini. Sama umestitev
Hadmarja Schönberškega v Zavodnje je vprašljiva, ohranjene listine pa po
drugi strani ne omogočajo nedvomnega odgovora. Listine tudi ne omogo-
čajo trdne povezave Hadmarja Schönberškega s Šaleško dolino, po drugi
strani pa njegova prisotnost na Koroškem ter njegova vloga odvetnika sa-
mostana v Št. Pavlu vendarle kažeta na možen pozitivni odgovor na zasta-
vljeno vprašanje.

Želeli bi opozoriti še na eno zanimivo podrobnost. V že zgoraj omenje-
ni listini iz 17. marca 1247,65 v kateri je na prvem mestu pričal Hadmar
Schönberški, najdemo na relativno skromnem enajstem mestu navedenega
Friderica »de Chazzensteine«. A. Jaksch tega Friderika brez kančka dvo-
ma locira na grad Kacenštajn v Šaleški dolini.66 Vendar tega Friderika ne
najdemo več omenjenega ne prej ne kasneje.67 V tem času (okoli leta 1243)
vemo, da je na Kacenštajnu živel Diepold I. Kacenštajnski, ki je imel svo-

 1245, oktober 9, Salzburg; objava v: MDC IV, št. 2318, 329, in 1245, oktober 13, Siegelsdorf;
v: MDC IV, št. 2319, 331.

 1247, marec 17, Št. Vid, objava v: MDC IV, št. 2355, 352.
 MDC IV, Namenregister, 797.
 Samo ime Friderik je v družini Kacenštajnskih zelo redko. Šele leta 1338, torej skoraj sto let ka-

sneje, izvemo, da je imel Dipold Kacenštajnski dva sinova, Kecla in Friderika. Ime je sicer dru-
žinsko ime Ptujskih, Kacenštajnski pa so očitno poimenovali enega od svojih sinov po svojem
seniorju. Prevzem imena seniorja je bilo sicer običajno dejanje pri mnogih podrejenih vazal-
nih rodbinah. Siceršnja skrb Kacenštajnskih pri negovanju svojega družinskega izbora imen pa
sama po sebi govori o tem, da so visoko cenili svojo družino ter skrbeli za družinsko podobo.
   128   129   130   131   132   133   134   135   136   137   138