Page 104 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 104
V primežu medplemiških prerivanj
stavlja Benedikto v družino Dravskih ter pri tem opozorja, da je pojavlja-
nje Benedikte pred letom 1177 zaradi njenega sosedstva (Dobrla ves in Ti-
nje ležijo v neposredni bližini) verjetneje, kot če bi bila Benedikta iz dru-
žine Machlandskih. Na koncu Klebel poudari še dejstvo, na katerega smo
opozorili že v prejšnjem poglavju, da se namreč Dravski večkrat omenja-
jo v spremstvu grofov Spanheimskih in enkrat tudi skupaj z mejnim gro-
fom Cham-Vohburškim,41 vendar ne more najti nobenega namiga za kakr-
šno koli sorodstveno povezavo z enimi ali drugimi. Položaj, ki so ga zaseda-
li Dravski med pričami, pa ga prepričuje, da je upravičeno v njih videti pri-
padnike visokosvobodne rodbine. Za konec ugotavlja, da je enako nemo-
goče z gotovostjo trditi, da je Benedikta iz rodbine Machlandov ali iz rod-
bine Dravskih.
Klebel nadaljuje iskanje nadaljnjih povezav, pri čemer se mu ne zdi za-
nemarljiv podatek, da Eberhard Dravski ob daritvi svojih posesti v Tam-
swegu salzburški cerkvi pred letom 1167 za svojega posrednika ni izbral ne
koroškega ne štajerskega in ne salzburškega plemiča, temveč Bavarca Pot-
ta iz Massinga.42 Kraj Massing pa leži v neposredni bližini St. Veita ob reki
Rotti, kjer je leta 1121 ustanovil samostan Dietmar Lungavski (grof Dorn-
berško-Schaumburški).43 Zato se zdi Kleblu najverjetnejša razlaga, da je bil
Potto dedič Dietmarja Lungavskega na njegovih bavarskih posestih v oko-
lici Massinga oz. Rotta, da pa so bili Dravski dediči po Lungavskem v Lun-
gavu in na Koroškem ter da so torej prišli Ptujski do lungavskih posesti, ki
so bile prvotno last Dietmarja, prek Dravskih oz. preko Benedikte.
Na to izpeljavo Ernsta Klebla se je ponovno odzval Hans Pirchegger,
ki se je še enkrat odločil obraniti svoje stališče. Na tem mestu bom le na
kratko povzel novosti. Ernstu Kleblu prizna zasluge za razjasnitev pove-
zave med Dravskimi in Šoštanjskimi, vendar pojasnjuje padec Dravskih iz
svobodnega statusa v status ministerialov (ki so ga nosili Šoštanjski) tako,
da predpostavlja poroko med zadnjim svobodnim Dravskim, Eberhardom
(II.?) z ministerialko. Najverjetneje se mu zdi, da je bila to hči Benedikte in
Friderika II. Ptujskega. Poleg tega pa se ne strinja z razlago, da je salzburški
nadškof ravno v času takoj po izginotju Šoštanjskih iz virov poskusil prido-
biti ptujsko posest v Lungavu tako, da so Ptujski dediči Šoštanjskih, tem-
Primerjaj objavljene listine v: MDC III, št. 838, 839, 899, 961 in 1103. SUB II, št. 282.
(Pred letom 1167): SUB I, št. 166, 663; Kos Gradivo IV, št. 487, 246; MDC III, št. 935, 363.
Benediktinski samostan je sicer ustanovil Dietmar Lungavski (Dornberški) leta 1121, vendar
je bila ta prva ustanovitev le kratkega značaja, samotan je nato moral leta 1171 Dietmarjev na-
slednik Wolfram Dornberški še enkrat ustanoviti ter mu podeliti več posesti zato, da je imel
samostan dovolj sredstev za preživetje (prim. Friedrich Prinz, Bayerns Adel im Hochmitte-
lalter, v: ZBLG 30 (1967), 69).
stavlja Benedikto v družino Dravskih ter pri tem opozorja, da je pojavlja-
nje Benedikte pred letom 1177 zaradi njenega sosedstva (Dobrla ves in Ti-
nje ležijo v neposredni bližini) verjetneje, kot če bi bila Benedikta iz dru-
žine Machlandskih. Na koncu Klebel poudari še dejstvo, na katerega smo
opozorili že v prejšnjem poglavju, da se namreč Dravski večkrat omenja-
jo v spremstvu grofov Spanheimskih in enkrat tudi skupaj z mejnim gro-
fom Cham-Vohburškim,41 vendar ne more najti nobenega namiga za kakr-
šno koli sorodstveno povezavo z enimi ali drugimi. Položaj, ki so ga zaseda-
li Dravski med pričami, pa ga prepričuje, da je upravičeno v njih videti pri-
padnike visokosvobodne rodbine. Za konec ugotavlja, da je enako nemo-
goče z gotovostjo trditi, da je Benedikta iz rodbine Machlandov ali iz rod-
bine Dravskih.
Klebel nadaljuje iskanje nadaljnjih povezav, pri čemer se mu ne zdi za-
nemarljiv podatek, da Eberhard Dravski ob daritvi svojih posesti v Tam-
swegu salzburški cerkvi pred letom 1167 za svojega posrednika ni izbral ne
koroškega ne štajerskega in ne salzburškega plemiča, temveč Bavarca Pot-
ta iz Massinga.42 Kraj Massing pa leži v neposredni bližini St. Veita ob reki
Rotti, kjer je leta 1121 ustanovil samostan Dietmar Lungavski (grof Dorn-
berško-Schaumburški).43 Zato se zdi Kleblu najverjetnejša razlaga, da je bil
Potto dedič Dietmarja Lungavskega na njegovih bavarskih posestih v oko-
lici Massinga oz. Rotta, da pa so bili Dravski dediči po Lungavskem v Lun-
gavu in na Koroškem ter da so torej prišli Ptujski do lungavskih posesti, ki
so bile prvotno last Dietmarja, prek Dravskih oz. preko Benedikte.
Na to izpeljavo Ernsta Klebla se je ponovno odzval Hans Pirchegger,
ki se je še enkrat odločil obraniti svoje stališče. Na tem mestu bom le na
kratko povzel novosti. Ernstu Kleblu prizna zasluge za razjasnitev pove-
zave med Dravskimi in Šoštanjskimi, vendar pojasnjuje padec Dravskih iz
svobodnega statusa v status ministerialov (ki so ga nosili Šoštanjski) tako,
da predpostavlja poroko med zadnjim svobodnim Dravskim, Eberhardom
(II.?) z ministerialko. Najverjetneje se mu zdi, da je bila to hči Benedikte in
Friderika II. Ptujskega. Poleg tega pa se ne strinja z razlago, da je salzburški
nadškof ravno v času takoj po izginotju Šoštanjskih iz virov poskusil prido-
biti ptujsko posest v Lungavu tako, da so Ptujski dediči Šoštanjskih, tem-
Primerjaj objavljene listine v: MDC III, št. 838, 839, 899, 961 in 1103. SUB II, št. 282.
(Pred letom 1167): SUB I, št. 166, 663; Kos Gradivo IV, št. 487, 246; MDC III, št. 935, 363.
Benediktinski samostan je sicer ustanovil Dietmar Lungavski (Dornberški) leta 1121, vendar
je bila ta prva ustanovitev le kratkega značaja, samotan je nato moral leta 1171 Dietmarjev na-
slednik Wolfram Dornberški še enkrat ustanoviti ter mu podeliti več posesti zato, da je imel
samostan dovolj sredstev za preživetje (prim. Friedrich Prinz, Bayerns Adel im Hochmitte-
lalter, v: ZBLG 30 (1967), 69).
