Page 101 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 101
Prihod Ptujskih konec 12. in v 13. stoletju
tavlja, da je družina imela v lasti večje posesti v Lungavu, bodisi kot fevd ali
kot alod. Problematiko razdeli na pet sklopov:
1. Hartnid I. Ptujski preda salzburškemu nadškofu 5. oktobra 1246 vso
svojo posest v Lungavu skupaj s cerkvijo v Tamswegu. Obljubi, da se bo v
času dveh mesecev njegov sin Friderik V. poročil s kakšno salzburško mini-
sterialko ter se odrekel pravicam do desetine v Mariboru, ki si jih je dotlej
prisvajal, v zameno pa je Hartnid dobil v fevd veliko posest Vurberg s priti-
klinami (tako kot jo je imel prej v fevdu Swiker Humberški) ter vasi v Gač-
niku.28 Posest v Lungavu ni bila le njegova, temveč jo je imel del Hartni-
dov brat Friderik IV. (od katerega jo je pred tem uspel pridobiti) in je bila
vsa (kot je Hartnid poudaril) njihova dediščina, ki pripada družini od nju-
nih prednikov.
2. Že takoj naslednji mesec je nadškof prodal polovico trga Tamsweg (ki
ga je kupil od Hartnida I.) salzburškemu kapitelju.
3. Henrik Svibenski je leta 1244 predal z dovoljenjem svoje žene Gerbir-
ge, rojene Ptujske, in svojega tasta Friderika IV. Ptujskega svoj alod v Lunga-
vu (skupaj s trdnjavo St. Michael) Hartnidu I. Ptujskemu. Očitno je šlo za iz-
vorno posest Ptujskih, saj drugače ne bi bil potreben Gerbirgin pristanek.29
4. Wulfing Lipniški je leta 1245 prodal salzburškemu kapitelju posest
»Ermprehtsdorf«,30 dediščino svoje matere (hčerka Otona I. Kunšperške-
ga). Priča je bil tudi Hartnid I. Ptujski, nečak Lipniškega.31
5. Salzburški kapitelj je pred letom 1287 kupil od Kunšperških tri hube
v Tamswegu, deset v »Erenprechtzdorfu«, dve v »Nekkersdorfu« in eno
hubo (ki je bila prosta zaradi Pabove smrti) ter polje pri Erenprechtsdorfu.32
Videli smo, da so imeli svojo posest v Lungavu tako Ptujski kot Kun-
šperški, oboji pa so se ločili v dve veji šele konec 12. stoletja, in če upošte-
vamo, da je bilo vse našteto njihova dedna posest, potem pridemo do ve-
1246, oktober 5; objavljeno v: GZM I/72; Kos, Gradivo V, št. 890, 420, 421; StUB III, št. 5,
57: Lipnica/Leibnitz. Primerjaj tudi 1249, junij 25, Rotenmann; v: StUB III, št. 53, 112, 113.
1244, september 25, Maribor; v: Kos, Gradivo V, št. 841, 399.
O lociranju »Erenprechtsdorfa« je bilo ponujenih več različnih rešitev: J. Zahn v StUB in
njemu sledeči Franz Martin v SUB sta ga locirala v okolico Raaba v Zgornji Avstriji (Erbers-
dorf), J. Zahn je v Ortsnamenbuch ponujal lociranje tudi na spodnjo Štajersko (Arja vas?), za
H. Pircheggerja pa je to nedvomno St. Mihael v Lungavu.
1245, april 4, Breže; objavljeno v: Kos, Gradivo V, št. 853, 403.
(Po 1321): popis posesti, ki jih je kapitelj po krivici odtujil salzburškemu nadškofu v pokraji-
ni Lungau; objavljeno v: SUB IV, št. 293, 335–338 (»/I/tem in Tamswig hubas III a Chunge-
spergerii … item in Erenprechtzdorf hubas X de bonis Chungespergii, item ibidem huba una,
que vacat per mortem Pabonis, item in Nekkersdorf hubas II de bonis Chungespergii /…/
item de uno agro ibidem, quem emerat de bonis Chvnspergii«).
tavlja, da je družina imela v lasti večje posesti v Lungavu, bodisi kot fevd ali
kot alod. Problematiko razdeli na pet sklopov:
1. Hartnid I. Ptujski preda salzburškemu nadškofu 5. oktobra 1246 vso
svojo posest v Lungavu skupaj s cerkvijo v Tamswegu. Obljubi, da se bo v
času dveh mesecev njegov sin Friderik V. poročil s kakšno salzburško mini-
sterialko ter se odrekel pravicam do desetine v Mariboru, ki si jih je dotlej
prisvajal, v zameno pa je Hartnid dobil v fevd veliko posest Vurberg s priti-
klinami (tako kot jo je imel prej v fevdu Swiker Humberški) ter vasi v Gač-
niku.28 Posest v Lungavu ni bila le njegova, temveč jo je imel del Hartni-
dov brat Friderik IV. (od katerega jo je pred tem uspel pridobiti) in je bila
vsa (kot je Hartnid poudaril) njihova dediščina, ki pripada družini od nju-
nih prednikov.
2. Že takoj naslednji mesec je nadškof prodal polovico trga Tamsweg (ki
ga je kupil od Hartnida I.) salzburškemu kapitelju.
3. Henrik Svibenski je leta 1244 predal z dovoljenjem svoje žene Gerbir-
ge, rojene Ptujske, in svojega tasta Friderika IV. Ptujskega svoj alod v Lunga-
vu (skupaj s trdnjavo St. Michael) Hartnidu I. Ptujskemu. Očitno je šlo za iz-
vorno posest Ptujskih, saj drugače ne bi bil potreben Gerbirgin pristanek.29
4. Wulfing Lipniški je leta 1245 prodal salzburškemu kapitelju posest
»Ermprehtsdorf«,30 dediščino svoje matere (hčerka Otona I. Kunšperške-
ga). Priča je bil tudi Hartnid I. Ptujski, nečak Lipniškega.31
5. Salzburški kapitelj je pred letom 1287 kupil od Kunšperških tri hube
v Tamswegu, deset v »Erenprechtzdorfu«, dve v »Nekkersdorfu« in eno
hubo (ki je bila prosta zaradi Pabove smrti) ter polje pri Erenprechtsdorfu.32
Videli smo, da so imeli svojo posest v Lungavu tako Ptujski kot Kun-
šperški, oboji pa so se ločili v dve veji šele konec 12. stoletja, in če upošte-
vamo, da je bilo vse našteto njihova dedna posest, potem pridemo do ve-
1246, oktober 5; objavljeno v: GZM I/72; Kos, Gradivo V, št. 890, 420, 421; StUB III, št. 5,
57: Lipnica/Leibnitz. Primerjaj tudi 1249, junij 25, Rotenmann; v: StUB III, št. 53, 112, 113.
1244, september 25, Maribor; v: Kos, Gradivo V, št. 841, 399.
O lociranju »Erenprechtsdorfa« je bilo ponujenih več različnih rešitev: J. Zahn v StUB in
njemu sledeči Franz Martin v SUB sta ga locirala v okolico Raaba v Zgornji Avstriji (Erbers-
dorf), J. Zahn je v Ortsnamenbuch ponujal lociranje tudi na spodnjo Štajersko (Arja vas?), za
H. Pircheggerja pa je to nedvomno St. Mihael v Lungavu.
1245, april 4, Breže; objavljeno v: Kos, Gradivo V, št. 853, 403.
(Po 1321): popis posesti, ki jih je kapitelj po krivici odtujil salzburškemu nadškofu v pokraji-
ni Lungau; objavljeno v: SUB IV, št. 293, 335–338 (»/I/tem in Tamswig hubas III a Chunge-
spergerii … item in Erenprechtzdorf hubas X de bonis Chungespergii, item ibidem huba una,
que vacat per mortem Pabonis, item in Nekkersdorf hubas II de bonis Chungespergii /…/
item de uno agro ibidem, quem emerat de bonis Chvnspergii«).
