Page 19 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 19
Na poti k transformacijam nekaterih temeljnih epistemoloških pojmov ...
Implikacije za epistemologijo so tako vsaj tri: prvič, spoznavajoči subjekt
ni zunanji družbenim razmerjem, ampak ga ta konstituirajo; drugič, po-
litične vrednote niso izključene iz vednosti, ampak so epistemološko po-
membne; in tretjič, vednost ni objektivno zrcalo zunanjega sveta, konstru-
irajo jo družbene prakse (Campbell, 2004b: 14).
Eden od temeljnih kamnov feministične teorije v vseh različicah je izziv
pozitivističnim pojmom objektivnosti in resnice. Tu obstaja velik razpon fe-
minističnih pozicij, ki segajo od feminističnega empiricizma, ki si ne priza-
deva preoblikovati okvirja znanosti kot take, ampak bolje opraviti v obstoje-
čem, do postmodernih teoretičark, ki zavračajo vsak pojem objektivnosti in
resnice. Kljub razlikam pa so vse postavile pod vprašaj, kot pravita M. Sto-
etzler in N. Yuval-Davis (2002: 315), božji trik, ki obljublja pogled od pov-
sod in od nikoder v enakem in popolnem obsegu (slavna besedna zveza D.
Haraway, 1999: 306), kot krinko in legitimizacijo hegemonskega maskuli-
nističnega pozicioniranja. Največji izziv, ki je bil in je pred feministično epi-
stemologijo, pa je iskanje načinov za konceptualizacijo in razumevanje mrež
opresije in njihovih epistemskih učinkov. Trije »tradicionalni« feministič-
ni pristopi – feministični empiricizem, teorija stališč in postmodernizem –
so bili do sedaj neustrezni (Grasswick in Webb, 2002: 194).
Feministična epistemologija je relativno novo polje, ki se je začelo obli-
kovati v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja (Grasswick in Webb,
2002: 185). V zgodnji formulaciji objekta preučevanja feministične episte-
mologije ta ni bila predstavljena kot epistemologija, marveč je šlo za epi-
stemološke implikacije feministične politike: ali obstaja oziroma ali lah-
ko obstaja jasna feministična perspektiva epistemologije, metafizike, me-
todologije in filozofije znanosti (Harding in Hintikka, nav. po Campbell,
2004b: 10)?
Identifikacija feministične epistemologije s politično dimenzijo ter osve-
tlitvijo povezav med političnim in epistemskim pomaga razjasniti pogo-
sto zabrisano razliko med »ženskimi epistemologijami« in »feministič-
nimi epistemologijami«. Medtem ko prve temeljijo na ohranjanju spolne-
ga razcepa pri načinih spoznavanja, pa je za druge značilna njihova ekspli-
citna povezava z družbenimi in političnimi cilji izboljšanja življenja žensk
(Grasswick in Webb, 2002: 187). V končni fazi je bil spol (gender) razvit
kot kategorija, s katero raziskujemo, kaj je »ženska«, problematiziramo sa-
moumevnosti in rekonstituiramo to, kar velja za občečloveško (Haraway,
1992: 96; Prins, 1995: 357).
Na to neupravičeno zabrisano razliko med »ženskimi epistemologija-
mi« in »feminističnimi epistemologijami« je treba vedno znova opozar-
Implikacije za epistemologijo so tako vsaj tri: prvič, spoznavajoči subjekt
ni zunanji družbenim razmerjem, ampak ga ta konstituirajo; drugič, po-
litične vrednote niso izključene iz vednosti, ampak so epistemološko po-
membne; in tretjič, vednost ni objektivno zrcalo zunanjega sveta, konstru-
irajo jo družbene prakse (Campbell, 2004b: 14).
Eden od temeljnih kamnov feministične teorije v vseh različicah je izziv
pozitivističnim pojmom objektivnosti in resnice. Tu obstaja velik razpon fe-
minističnih pozicij, ki segajo od feminističnega empiricizma, ki si ne priza-
deva preoblikovati okvirja znanosti kot take, ampak bolje opraviti v obstoje-
čem, do postmodernih teoretičark, ki zavračajo vsak pojem objektivnosti in
resnice. Kljub razlikam pa so vse postavile pod vprašaj, kot pravita M. Sto-
etzler in N. Yuval-Davis (2002: 315), božji trik, ki obljublja pogled od pov-
sod in od nikoder v enakem in popolnem obsegu (slavna besedna zveza D.
Haraway, 1999: 306), kot krinko in legitimizacijo hegemonskega maskuli-
nističnega pozicioniranja. Največji izziv, ki je bil in je pred feministično epi-
stemologijo, pa je iskanje načinov za konceptualizacijo in razumevanje mrež
opresije in njihovih epistemskih učinkov. Trije »tradicionalni« feministič-
ni pristopi – feministični empiricizem, teorija stališč in postmodernizem –
so bili do sedaj neustrezni (Grasswick in Webb, 2002: 194).
Feministična epistemologija je relativno novo polje, ki se je začelo obli-
kovati v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja (Grasswick in Webb,
2002: 185). V zgodnji formulaciji objekta preučevanja feministične episte-
mologije ta ni bila predstavljena kot epistemologija, marveč je šlo za epi-
stemološke implikacije feministične politike: ali obstaja oziroma ali lah-
ko obstaja jasna feministična perspektiva epistemologije, metafizike, me-
todologije in filozofije znanosti (Harding in Hintikka, nav. po Campbell,
2004b: 10)?
Identifikacija feministične epistemologije s politično dimenzijo ter osve-
tlitvijo povezav med političnim in epistemskim pomaga razjasniti pogo-
sto zabrisano razliko med »ženskimi epistemologijami« in »feministič-
nimi epistemologijami«. Medtem ko prve temeljijo na ohranjanju spolne-
ga razcepa pri načinih spoznavanja, pa je za druge značilna njihova ekspli-
citna povezava z družbenimi in političnimi cilji izboljšanja življenja žensk
(Grasswick in Webb, 2002: 187). V končni fazi je bil spol (gender) razvit
kot kategorija, s katero raziskujemo, kaj je »ženska«, problematiziramo sa-
moumevnosti in rekonstituiramo to, kar velja za občečloveško (Haraway,
1992: 96; Prins, 1995: 357).
Na to neupravičeno zabrisano razliko med »ženskimi epistemologija-
mi« in »feminističnimi epistemologijami« je treba vedno znova opozar-
