Page 123 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 123
Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ...
izobraževalne ustanove imeti/uvesti seminarje iz spolnega izobraževa-
nja za pedagoške delavke in delavce.
Starost, pri kateri se formalno prične spolno izobraževanje, se raz-
likuje od države do države. Poglejmo skrajnosti – najnižjo in najvišjo
starost. Na Portugalskem in v Veliki Britaniji se začenja pri petih le-
tih, v Belgiji, Franciji, Grčiji, na Irskem v Luksemburgu ter na Šved-
skem pri šestih, na Cipru, v Italiji in Španiji pa pri štirinajstih letih.
Čeprav so vsebine v primerjalni študiji zgolj nanizane, pa že poime-
novanje pokaže na koncipiranje predmeta poučevanja (kot sva pred-
hodno že argumentirali). Na Nizozemskem je opredeljen kot »seksu-
alno formiranje« in že sam naziv implicira pomembno tezo o družbe-
ni in kulturni konstruiranosti spolnosti (ibid.: 66). Tudi začetek izo-
braževanja na Finskem, že v vrtcu, pred formalnim vstopom na pred-
metno področje, je možno brati skupaj s sodobno novomedijsko kul-
turo, ko se »erotika«, tj. porno chic podžanr, otrokom vsiljuje dnevno
na mobilnih portalih, v tiskanih medijih, na plakatnih panojih in te-
leviziji (ibid.: 41). Otroke je utemeljeno na ustrezen način zgodaj po-
dučiti o pornografskih in pornografiziranih podobah spolnosti in nji-
hovih neželenih učinkih ter jih opremiti z alternativnimi informaci-
jami. Enako velja za druge komercialne konstrukcije sprege nasilja in
spolnosti ter spolno zaznamovanega nasilja. A glede na to, da je raz-
pon med formalnim in dejanskim pričetkom obravnavanega izobra-
ževanja velik in da zgodnja starost pričetka »spolne vzgoje« ne kore-
spondira nujno s sodobno koncipiranostjo predmeta, je treba za vsako
resno, četudi zgolj prvo presojo kakovosti vzeti vsaj tri dejavnike sku-
paj, status šolskega izobraževanja (oziroma oblikovanja kompetenc) na
področju seksualnosti (obvezno, neobvezno), formalno in neformal-
no starost ob začetku »spolne vzgoje« ter poimenovanje. Prav tako so
nezanesljivi tudi izolirani kazalniki učinkov spolnega izobraževanja.
Ker se splet nasilja in spolnosti udejanja najpogosteje na manj vidne
načine, lahko uporabimo le posreden in dokaj »neobčutljiv« indika-
tor, ki kaže na osveščenost deklet in fantov v spolnem védenju. Vse dr-
žave udeleženke v raziskavi, ki beležijo nizko rabo kontracepcije z iz-
jemo Danske in Velike Britanije poročajo o pozni starosti pričetka de-
janskega izobraževanja na področju seksualnosti.
izobraževalne ustanove imeti/uvesti seminarje iz spolnega izobraževa-
nja za pedagoške delavke in delavce.
Starost, pri kateri se formalno prične spolno izobraževanje, se raz-
likuje od države do države. Poglejmo skrajnosti – najnižjo in najvišjo
starost. Na Portugalskem in v Veliki Britaniji se začenja pri petih le-
tih, v Belgiji, Franciji, Grčiji, na Irskem v Luksemburgu ter na Šved-
skem pri šestih, na Cipru, v Italiji in Španiji pa pri štirinajstih letih.
Čeprav so vsebine v primerjalni študiji zgolj nanizane, pa že poime-
novanje pokaže na koncipiranje predmeta poučevanja (kot sva pred-
hodno že argumentirali). Na Nizozemskem je opredeljen kot »seksu-
alno formiranje« in že sam naziv implicira pomembno tezo o družbe-
ni in kulturni konstruiranosti spolnosti (ibid.: 66). Tudi začetek izo-
braževanja na Finskem, že v vrtcu, pred formalnim vstopom na pred-
metno področje, je možno brati skupaj s sodobno novomedijsko kul-
turo, ko se »erotika«, tj. porno chic podžanr, otrokom vsiljuje dnevno
na mobilnih portalih, v tiskanih medijih, na plakatnih panojih in te-
leviziji (ibid.: 41). Otroke je utemeljeno na ustrezen način zgodaj po-
dučiti o pornografskih in pornografiziranih podobah spolnosti in nji-
hovih neželenih učinkih ter jih opremiti z alternativnimi informaci-
jami. Enako velja za druge komercialne konstrukcije sprege nasilja in
spolnosti ter spolno zaznamovanega nasilja. A glede na to, da je raz-
pon med formalnim in dejanskim pričetkom obravnavanega izobra-
ževanja velik in da zgodnja starost pričetka »spolne vzgoje« ne kore-
spondira nujno s sodobno koncipiranostjo predmeta, je treba za vsako
resno, četudi zgolj prvo presojo kakovosti vzeti vsaj tri dejavnike sku-
paj, status šolskega izobraževanja (oziroma oblikovanja kompetenc) na
področju seksualnosti (obvezno, neobvezno), formalno in neformal-
no starost ob začetku »spolne vzgoje« ter poimenovanje. Prav tako so
nezanesljivi tudi izolirani kazalniki učinkov spolnega izobraževanja.
Ker se splet nasilja in spolnosti udejanja najpogosteje na manj vidne
načine, lahko uporabimo le posreden in dokaj »neobčutljiv« indika-
tor, ki kaže na osveščenost deklet in fantov v spolnem védenju. Vse dr-
žave udeleženke v raziskavi, ki beležijo nizko rabo kontracepcije z iz-
jemo Danske in Velike Britanije poročajo o pozni starosti pričetka de-
janskega izobraževanja na področju seksualnosti.
