Page 51 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 51
Odpiranje: k transumetnosti 

***

Za Bourdieuja je kulturno polje kot politično polje ali katero koli dru-
go polje energetsko polje oz. polje sil, »ki si prizadeva spremeniti oz. ohra-
niti uveljavljene relacijske sile: vsak agent nastopa s silo (kapitalom), ki jo
je dosegel v preteklih bojih.«103 A četudi ima kulturno polje svojo določe-
no avtonomijo in imajo intelektualci posebno mesto znotraj dominantne-
ga razreda, pa »[p]olja kulturne produkcije zasedajo dominirano pozici-
jo v polju moči,« zato so »umetniki in pisatelji, ali bolj splošno, intelektu-
alci, /…/ dominirana frakcija dominantnega razreda.«104 Polje moči je to-
rej posebno v tem, da preči vsa polja. Kulturniki so tako dominirani v svo-
jih odnosih s tistimi, ki posedujejo politično in ekonomsko moč.105 Vendar
pa gre pri tem po njegovem obenem za protislovno oziroma dvoumno po-
zicijo dominantnega-dominiranega.106 Kulturni proizvajalci za Bourdieu-
ja, četudi dajo svojo moč v službo dominantnega, vendarle posedujejo po-
sebno moč – določeno simbolno moč prikazovanja stvari in pa moč doseči,
da ljudje vanje verjamejo. Imajo moč, da na konkreten način razkrijejo bolj
ali manj nejasne, celo neizrazljive izkušnje naravnega in družbenega sveta,
to je, imajo moč, da jih prinašajo v obstoj.107 A v oblikah, ki jih imenujem
transumetniške, so kulturni agensi pokazali, da zmorejo več kot zgolj ope-
rirati z metaforami, in sicer si zadajajo tudi veliko bolj ambiciozne naloge,
ki presegajo politično obvladljivo igranje v ograjenem in danes družbeno
segregiranem območju umetnosti ter se podajajo v aktivni boj z dejanski-
mi nosilci družbene moči.

Son:DA108 si je za svojo nalogo zadala sondiranje: umetniškega sistema
ter širše – sodobne družbe; zlasti v njeni odvisnosti od uporabe novih teh-

103 Pierre Bourdieu, »The Intellectual Field: A World Apart«, 13.
104 N. d., 15.
105 Prav tam.
106 Tako je dvoumnost po njegovem razvidna zlasti v primerih krize, ko je pozicija kulturnikov
v družbenem redu zares ogrožena; v takšni situaciji na primer tisti, ki se upirajo tako imenovani
buržoaziji, ostanejo lojalni buržoaznemu redu (takšen primer je za Bourdieuja Zola).
107 N. d., 16.
108 Pri označitvah son:DE gre pripomniti, da izrazov, kot so umetniški tandem, umetniška
skupina, duo, navezava, povezava ipd., ni pričela uporabljati sama son:DA, temveč drugi avtorji,
kadar se nanašajo na son:DO; prav tako v različnih virih najdemo različne zapise imena son:DA,
npr. son:da, sonDA, sonda, zonda, SON:DA, SON:da itd. Različne označitve oziroma rabe im-
ena morda izhajajo iz jezikovne oziroma slovnične zadrege, v katero nas spravlja nekoliko nena-
vadno poimenovanje »son:DA«. S tem ko upoštevamo slovnična pravila, smo namreč primor-
ani poseči v samo poimenovanje, z imenom pravzaprav manipuliramo (ga deformiramo – tako
npr. pri sklanjanju izgubimo besedo DA –, a hkrati na novo formiramo, odpiramo); s tem pa pre-
segamo zgolj rabo in pričnemo soustvarjati. Na ta način tudi tu v skladu s slovničnimi pravili
pišem son:DA na začetku stavka z veliko začetnico, s čimer pa son:DA ne soglaša. Po drugi stra-
   46   47   48   49   50   51   52   53   54   55   56