Page 53 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 53
Odpiranje: k transumetnosti
tniškega dela v smeri intertekstualnosti, procesualnosti, eksperimentalno-
sti, bralnih procesov in dematerializacije umetniškega artefakta. Son:DA s
svojimi aktivnostmi tem tendencam sodobne umetnosti, ki se jih sicer za-
veda, a jih večinoma ne sprejema, pokaže alternativo, ali bolje rečeno, po-
kaže novo usmeritev, kjer je mera angažirane aktivnosti izredna, saj posega
v samo strukturiranost kulturnega polja, pa tudi širšega družbenega pro-
stora. Son:DA s tem ne deluje več v varnem zatišju sveta umetnosti, kjer bi
izvajala le proizvodnjo umetnosti, temveč ustvarja same pogoje za to pro-
izvodnjo. Son:DA nikoli ni kazala interesa za napad na umetnostno in-
stitucijo. Umetniškega sistema tudi ni želela negirati. Tisto, kar ustvarja
son:DA s svojimi organizacijskimi projekti, je predvsem platforma, na ka-
teri je sploh omogočeno delovanje umetnosti oziroma pojavljanje kulture v
družbenem prostoru.
Ne nazadnje se tendenca sodobnih umetniških praks, da same prevze-
majo taktirko in s tem pridobijo čim boljšo pozicijo moči in večjo avtono-
mnost, kaže tudi v tem, da se namesto s samostojnim umetnikom (ki ima
v modernem pojmovanju celo nekakšno božansko moč stvarjenja, kot se
razume ustvarjanje umetniških del) danes srečujemo z neke vrste obliko
umetniškega podjetja, ki predstavlja proizvodno točko, kjer se godi koordi-
nacija in je možen nadzor nad proizvodnjo. Son:DA v svojem delovanju iz-
vaja pomembno igranje s pozicijami moči. V nekaterih projektih se to igra-
nje ožje nanaša na moči v samem »svetu umetnosti«, kot se to kaže npr. pri
projektu »škuc.pdf«, kjer son:DA sodeluje s kustosinjo Alenko Gregorič
in tako njo kot Galerijo Škuc uporabi za premeščanje moči od zgoraj (ku-
stos kot režiser in galerija kot produkcijska ustanova) navzdol (k umetni-
ku kot igralcu, ki zdaj postane režiser, medtem ko kustos postane igralec,
galerija pa sama scena in snov). V organizacijski aktivnosti pa igranje z mo-
čjo postaja družbeno še veliko pomembnejše – son:DA s tem dejansko sto-
pa v družbeno polje moči, v katerem bije boj za sam kulturni kapital v na-
šem celotnem družbenem okolju oziroma na ta način dviguje pozicijo po-
lja kulture v družbenem sistemu nasploh. S tem pa dokazuje, da umetnik
danes ni več otrok, ki se v svojem otroškem svetu, ločenem od prave real-
nosti sveta odraslih, igra svoje nepomembne in nenevarne igrice, temveč je
dejansko nekdo, ki prevzema veliko bolj odgovorno in aktivno vlogo v na-
šem družbenem parlamentu in ki se dejansko bori za kulturno-intelektual-
no mobilizacijo celotne družbe.
tniškega dela v smeri intertekstualnosti, procesualnosti, eksperimentalno-
sti, bralnih procesov in dematerializacije umetniškega artefakta. Son:DA s
svojimi aktivnostmi tem tendencam sodobne umetnosti, ki se jih sicer za-
veda, a jih večinoma ne sprejema, pokaže alternativo, ali bolje rečeno, po-
kaže novo usmeritev, kjer je mera angažirane aktivnosti izredna, saj posega
v samo strukturiranost kulturnega polja, pa tudi širšega družbenega pro-
stora. Son:DA s tem ne deluje več v varnem zatišju sveta umetnosti, kjer bi
izvajala le proizvodnjo umetnosti, temveč ustvarja same pogoje za to pro-
izvodnjo. Son:DA nikoli ni kazala interesa za napad na umetnostno in-
stitucijo. Umetniškega sistema tudi ni želela negirati. Tisto, kar ustvarja
son:DA s svojimi organizacijskimi projekti, je predvsem platforma, na ka-
teri je sploh omogočeno delovanje umetnosti oziroma pojavljanje kulture v
družbenem prostoru.
Ne nazadnje se tendenca sodobnih umetniških praks, da same prevze-
majo taktirko in s tem pridobijo čim boljšo pozicijo moči in večjo avtono-
mnost, kaže tudi v tem, da se namesto s samostojnim umetnikom (ki ima
v modernem pojmovanju celo nekakšno božansko moč stvarjenja, kot se
razume ustvarjanje umetniških del) danes srečujemo z neke vrste obliko
umetniškega podjetja, ki predstavlja proizvodno točko, kjer se godi koordi-
nacija in je možen nadzor nad proizvodnjo. Son:DA v svojem delovanju iz-
vaja pomembno igranje s pozicijami moči. V nekaterih projektih se to igra-
nje ožje nanaša na moči v samem »svetu umetnosti«, kot se to kaže npr. pri
projektu »škuc.pdf«, kjer son:DA sodeluje s kustosinjo Alenko Gregorič
in tako njo kot Galerijo Škuc uporabi za premeščanje moči od zgoraj (ku-
stos kot režiser in galerija kot produkcijska ustanova) navzdol (k umetni-
ku kot igralcu, ki zdaj postane režiser, medtem ko kustos postane igralec,
galerija pa sama scena in snov). V organizacijski aktivnosti pa igranje z mo-
čjo postaja družbeno še veliko pomembnejše – son:DA s tem dejansko sto-
pa v družbeno polje moči, v katerem bije boj za sam kulturni kapital v na-
šem celotnem družbenem okolju oziroma na ta način dviguje pozicijo po-
lja kulture v družbenem sistemu nasploh. S tem pa dokazuje, da umetnik
danes ni več otrok, ki se v svojem otroškem svetu, ločenem od prave real-
nosti sveta odraslih, igra svoje nepomembne in nenevarne igrice, temveč je
dejansko nekdo, ki prevzema veliko bolj odgovorno in aktivno vlogo v na-
šem družbenem parlamentu in ki se dejansko bori za kulturno-intelektual-
no mobilizacijo celotne družbe.
