Page 122 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 122
 Transumetnost

delo Saša Sedlačka) z njim ukvarjajo precej drugače, kot se je nanj navezo-
val popart. Čeprav današnji teoretiki sodobne družbe še ohranjajo termin
postmodernizem ali postmodernost za označevanje logike sodobne družbe
(v navezavi na prej omenjeno skrajno stopnjo kapitalizma), pa je postmo-
dernizem kot umetnost danes prej preživet koncept, saj je največkrat vezan
na vzporejanje postmodernizma z modernizmom, pri čemer se postmoder-
nizem v številnih aspektih prej kot obrat od modernizma kaže kot njegova
radikalizacija (npr. za Ihaba Hassana).5 Zato za sodobnejše oblike umetni-
ških praks sama raje uporabljam termin sodobna umetnost.

Pri Jamesonu je središče kritike postavljeno na opažanje vsesplošne po-
blagovljenosti – poudarek je torej na konceptu blaga in blagovnem fetišiz-
mu.6 Predmeti se spreminjajo v potrošno blago, to pa velja tudi za Warho-
love človeške subjekte (kot npr. za zvezdo Marilyn Monroe), ki se preobra-
zijo v svoje lastne podobe. Da Jameson tega ne omenja tudi za primer samih
umetnikov (npr. Warhol), kaže na pomemben aspekt – da se namreč de-
jansko osredotoča le na sama umetniška dela kot artefakte in jih misli (po-
dobno kot Heidegger) kot »posvečene« objekte, namenjene kontemplaci-
ji, ki pa so zdaj to funkcijo izgubili (in se zato zdijo izpraznjeni). Ali še dru-
gače, s te perspektive lahko razumemo njegovo opažanje, da v postmoder-
nizmu prihaja do brezglobinskosti, v smislu občutja gre za novo »intenziv-
nost«, ki je prosto lebdeča in evforična ter se sklada z duhom sodobnega
potrošništva. Nasprotno so bili v modernizmu pomembni globina, živeči
kontekst, prostor za gledalca (ki ima možnost dopolnjevanja), izražale so se
odtujenost, samota, družbena razdrobljenost in izoliranost, kazal se je svet
tesnobe in alienacije. Namesto globokih izrazov in eksistencialnih tema-
tik se v postmodernizmu kaže fetišizem potrošnega blaga oziroma njego-
va vseprisotnost. Pri tem gre za zasvojenost, ki je izvirno hlepenje potrošni-
ka »po v podobe samega sebe transformiranem svetu in po psevdo-dogod-
kih in ‚spektaklih‘ (termin situacionalistov).«7 Če je za postmodernistično

5 Ihab Hassan, »Toward a Concept of Postmodernism«, v: The Postmodern Turn: Essays in Post-
modern Theory and Culture, Columbus: Ohio State University Press, 1987. abuszek.com/kcai/PoMoSeminar/Readings/HssnPoMo.pdf>, 27. 1. 2009.
6 Ko Marx (v prvem delu Kapitala, 1867) piše o fetiškem značaju blaga v kapitalističnih družbe-
nih procesih, kjer ima osrednjo vlogo lastnina kot temeljna komponenta ideologije v kapitalistič-
nih družbah, ugotovi, da tudi človeško delo dobi blagovno obliko. Blago ima mistični značaj, ki
ne izhaja iz njegove uporabne vrednosti, temveč iz njegove blagovne oblike, vezan je na njegovo
menjalno vrednost. Koncept blagovnega fetišizma poudarja tudi to, da ljudje blago postavljajo v
medsebojne odnose (ti so odvisni od menjalne vrednosti blaga), s tem pa prihaja do odtujenosti
(alienacije). Karl Marx, »Fetiški značaj blaga in njegova skrivnost«, v: Kapital. Kritika politične
ekonomije, I. zvezek, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1986, 71–82.
7 Fredric Jameson, Postmodernizem, 26.
   117   118   119   120   121   122   123   124   125   126   127