Page 119 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10

tura in umetnost 
v času poznega
kapitalizma.
Od poblagovljenosti
k potrošništvu

Pozni kapitalizem, postmodernizem in sodobnost

Pozni kapitalizem, povezan s svobodnim trgom, se je v drugi polovici
dvajsetega stoletja razširil na ves svet, kapitalistična »svetovna-eko-
nomija« (termin Fernanda Braudela) se je raztegnila na sleherno vas sve-
ta; kapital in blago se gibljeta neomejeno, zato Immanuel Wallerstein že v
sedemdesetih letih dvajsetega stoletja namesto v okvirih nacionalne države
predlaga misliti o »svetovnih-sistemih«.1 Tudi kultura je vezana na novo
fazo kapitalistične akumulacije in poblagovljenja. Eden prvih, ki se filozof-
sko ukvarja s kulturo v tej navezavi, je Fredric Jameson sredi osemdesetih
let. Prelom, ki ga opisuje in ki sovpada z različnimi občutki konca tega ali
onega, ne zadeva le kulture; številne teorije opisujejo ustoličenje nove vrste
družbe, najbolj znane kot postindustrijska družba (Daniel Bell), pogosto
imenovane tudi potrošniška, medijska, informacijska družba, družba elek-
tronike, visoke tehnologije ipd. Jameson je kritičen do vidikov, ki poudar-
jajo, da nova družbena formacija ne sledi več zakonitostim klasičnega kapi-
talizma, namreč primatu industrijske proizvodnje in vseprisotnosti razre-
dnega boja. Zanj je pomembno opažanje, da gre prav za kapitalizem, morda
celo v čistejši obliki kot v kateremkoli prejšnjem momentu (če kapitalizem
po Ernestu Mandelu delimo v tri obdobja: (1.) tržni kapitalizem (1700–
1850), pri katerem gre zlasti za rast industrijskega kapitala in razvoj doma-
čih tržišč, (2.) monopolni kapitalizem (do 1960), za katerega je značilen

1 Glej npr.: Immanuel M. Wallerstein, Uvod v analizo svetovnih-sistemov, Ljubljana: Založba
/*cf., 2006.