Page 126 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 126
Transumetnost
slu njene avtonomnosti. Sedlaček pravi, da je zdaj »umetnost postala jav-
ni servis.«19 Walter Benjamin, predstavnik frankfurtske šole, je eden prvih
avtorjev, ki cenijo učinek šoka prek umetniškega delovanja. V istem času,
ko Heidegger definira bistvo umetnosti kot dogajanje resnice (1935–36),
Benjamin zapiše: »Zares so dadaistične manifestacije vehementno zavra-
čale meščanske norme, saj je umetnina postala prostor škandala. Zadovolji-
ti je moralo predvsem eno zahtevo: zbuditi javno zgražanje.«20
Javno zgražanje je vzbudila tudi »simulirana« veleblagovnica Češke sa-
nje (sklicujem se na film Český sen režiserjev Víta Klusáka in Filipa Remun-
de iz leta 2004). Pa vendar sodobni napadi ne merijo na sesutje umetno-
stne institucije. Sedlaček pravi: »Sam nisem za napad na umetniški sistem.
Raje ga izkoristim za to, da povzročim neko manjšo spremembo v vsakda-
nji družbeni stvarnosti.«21 Vidna funkcija, ki si jo nalaga umetnost danes,
je, da sproža možnosti za spremembe, a ne s hitrimi in agresivnimi neposre-
dnimi napadi, temveč s postopnimi, majhnimi posegi, ki počasi, a vztraj-
no odpirajo vprašanja, ki kličejo po reševanju problematik. »Če določen
projekt nagovori najprej le manjšo skupino in je problem zanimiv, bo sča-
soma zanetil tudi širšo diskusijo, ki bo vodila do postopne spremembe.«22
Cilj projekta Češke sanje prav tako ni bil le v uspelem šokiranju potrošni-
kov, temveč predvsem v tem, da je ta šok izkoristil za netenje kritične refle-
ksije o navadah in idealih potrošnikov in za širšo javno diskusijo, ki je poleg
potrošništva zajela tudi probleme državnega financiranja političnih rekla-
mnih kampanj in celo tedaj aktualnega političnega vprašanja vstopa Češke
v Evropsko unijo ter s tem povezan kritični razmislek o menjavi dominan-
tne politične ideologije v državi. Benjamin se je zavedal, da umetnost napa-
de najtežje in najpomembneje »tam, kjer lahko mobilizira množice.«23 To
nalogo si zadajajo tudi sodobne umetniške prakse. Sedlaček glede tega še
meni: »Družbo določa sredina, zato je treba stalno razmišljati o tem, kako
nagovarjati javnost, ki se je obenem ne sme podcenjevati.«24
19 Polona Tratnik, »Umetnost mora svoje cilje uveljaviti v družbi, znanosti, geopolitiki in od-
padkih: intervju s Sašem Sedlačkom«, 14.
20 Walter Benjamin, »Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati«, 171–172.
21 Polona Tratnik, »Umetnost mora svoje cilje uveljaviti v družbi, znanosti, geopolitiki in od-
padkih: intervju s Sašem Sedlačkom«, 14.
22 Prav tam.
23 Walter Benjamin, »Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati«, 174.
24 Polona Tratnik, »Umetnost mora svoje cilje uveljaviti v družbi, znanosti, geopolitiki in od-
padkih: intervju s Sašem Sedlačkom«, 14.
slu njene avtonomnosti. Sedlaček pravi, da je zdaj »umetnost postala jav-
ni servis.«19 Walter Benjamin, predstavnik frankfurtske šole, je eden prvih
avtorjev, ki cenijo učinek šoka prek umetniškega delovanja. V istem času,
ko Heidegger definira bistvo umetnosti kot dogajanje resnice (1935–36),
Benjamin zapiše: »Zares so dadaistične manifestacije vehementno zavra-
čale meščanske norme, saj je umetnina postala prostor škandala. Zadovolji-
ti je moralo predvsem eno zahtevo: zbuditi javno zgražanje.«20
Javno zgražanje je vzbudila tudi »simulirana« veleblagovnica Češke sa-
nje (sklicujem se na film Český sen režiserjev Víta Klusáka in Filipa Remun-
de iz leta 2004). Pa vendar sodobni napadi ne merijo na sesutje umetno-
stne institucije. Sedlaček pravi: »Sam nisem za napad na umetniški sistem.
Raje ga izkoristim za to, da povzročim neko manjšo spremembo v vsakda-
nji družbeni stvarnosti.«21 Vidna funkcija, ki si jo nalaga umetnost danes,
je, da sproža možnosti za spremembe, a ne s hitrimi in agresivnimi neposre-
dnimi napadi, temveč s postopnimi, majhnimi posegi, ki počasi, a vztraj-
no odpirajo vprašanja, ki kličejo po reševanju problematik. »Če določen
projekt nagovori najprej le manjšo skupino in je problem zanimiv, bo sča-
soma zanetil tudi širšo diskusijo, ki bo vodila do postopne spremembe.«22
Cilj projekta Češke sanje prav tako ni bil le v uspelem šokiranju potrošni-
kov, temveč predvsem v tem, da je ta šok izkoristil za netenje kritične refle-
ksije o navadah in idealih potrošnikov in za širšo javno diskusijo, ki je poleg
potrošništva zajela tudi probleme državnega financiranja političnih rekla-
mnih kampanj in celo tedaj aktualnega političnega vprašanja vstopa Češke
v Evropsko unijo ter s tem povezan kritični razmislek o menjavi dominan-
tne politične ideologije v državi. Benjamin se je zavedal, da umetnost napa-
de najtežje in najpomembneje »tam, kjer lahko mobilizira množice.«23 To
nalogo si zadajajo tudi sodobne umetniške prakse. Sedlaček glede tega še
meni: »Družbo določa sredina, zato je treba stalno razmišljati o tem, kako
nagovarjati javnost, ki se je obenem ne sme podcenjevati.«24
19 Polona Tratnik, »Umetnost mora svoje cilje uveljaviti v družbi, znanosti, geopolitiki in od-
padkih: intervju s Sašem Sedlačkom«, 14.
20 Walter Benjamin, »Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati«, 171–172.
21 Polona Tratnik, »Umetnost mora svoje cilje uveljaviti v družbi, znanosti, geopolitiki in od-
padkih: intervju s Sašem Sedlačkom«, 14.
22 Prav tam.
23 Walter Benjamin, »Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati«, 174.
24 Polona Tratnik, »Umetnost mora svoje cilje uveljaviti v družbi, znanosti, geopolitiki in od-
padkih: intervju s Sašem Sedlačkom«, 14.
