Page 127 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 127
Kultura in umetnost v času poznega kapitalizma ...
Kapitalizem danes: »svetišča porabe«, homogenizacija
kulture
Potrošnja je postala središčna aktivnost v sodobnem družbenem življe-
nju. A sodobni potrošnik na prodajnih policah ne išče le novih material-
nih proizvodov, temveč je usmerjen v iskanje izkustev in zadovoljstva. V za-
dnjih letih se vrstijo študije na to temo. Colin Campbell na primer razume
potrošniški hedonizem kot sredstvo samoizpolnjevanja in samoizražanja,25
Mike Featherstone pa potrošništvo povezuje z aktivno stilizacijo življe-
nja.26 Tukaj je zame posebej zanimiv prispevek Zygmunta Baumana, ki o
potrošniški družbi misli z opiranjem na kritično teorijo družbe in nakupo-
valna središča oziroma, širše, »svetišča porabe« (Baumanov izraz) vidi v
tesni zvezi z ideologijo. Sodobno porabo opiše kot nevarno kombinacijo za-
peljevanja in represije. »Če uporabimo Althusserjev nesmrtni stavek: vsak-
do, ki stopi v take prostore, je ‚interpeliran‘ kot individuum, poklican, da
odloži ali pretrga vezi in se znebi lojalnosti ali jih odstavi na stranski tir.«27
Če je Benjamin sprevidel, kakšno ideološko sredstvo je film in je v zvezi s
kapitalističnim izkoriščanjem filma v zahodni Evropi (situacije v ZDA sam
ni izkusil) zapisal, da ima filmska industrija v takšnih okoliščinah »kar
največji interes, da udeležbo množic spodbuja z iluzornimi predstavami in
dvoumnimi špekulacijami,«28 se danes podobno mobiliziranje množic ali
pa intelektualni eksodus izvršuje tudi ali predvsem prek špekulacij v zve-
zi s »svetišči porabe« – ne nazadnje lahko med »svetišča porabe« šteje-
mo tudi danes potencirano rastoče kinematografske koloseje in gromozan-
ska pisana okolja za oddih, ki skušajo s ponudbo prehiteti domišljijo (u)po-
rabnika. V takšnem okolju se vsi aspekti ponudbe in s tem kvalitete meri-
jo predvsem v superlativih.
***
V Sloveniji in drugih nekdanjih socialističnih državah se po padcu ber-
linskega zidu potrošniška središča pospešeno gradijo in pojav potrošništva
se v desetletju razmahne. Skupina Laibach leta 2003 izvede happening
Einkauf (Nakupovanje), ko se v svojih uniformah sprehodi po nakupoval-
nem središču, s čimer povzroči šok pri občinstvu. Izkaže se, da totalitari-
stični diskurz, s katerim je skupina v časih obstoja in razpadanja vzhodne-
25 Glej: Colin Campbell, Romantična etika in duh sodobnega porabništva, Ljubljana: Studia hu-
manitatis, 2001.
26 Glej: Mike Featherstone, Consumer Culture and Postmodernism, London: Sage, 2007.
27 Zygmunt Bauman, Tekoča moderna, Ljubljana: Založba /*cf. (Rdeča zbirka), 2002, 125.
28 Walter Benjamin, »Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati«, 165.
Kapitalizem danes: »svetišča porabe«, homogenizacija
kulture
Potrošnja je postala središčna aktivnost v sodobnem družbenem življe-
nju. A sodobni potrošnik na prodajnih policah ne išče le novih material-
nih proizvodov, temveč je usmerjen v iskanje izkustev in zadovoljstva. V za-
dnjih letih se vrstijo študije na to temo. Colin Campbell na primer razume
potrošniški hedonizem kot sredstvo samoizpolnjevanja in samoizražanja,25
Mike Featherstone pa potrošništvo povezuje z aktivno stilizacijo življe-
nja.26 Tukaj je zame posebej zanimiv prispevek Zygmunta Baumana, ki o
potrošniški družbi misli z opiranjem na kritično teorijo družbe in nakupo-
valna središča oziroma, širše, »svetišča porabe« (Baumanov izraz) vidi v
tesni zvezi z ideologijo. Sodobno porabo opiše kot nevarno kombinacijo za-
peljevanja in represije. »Če uporabimo Althusserjev nesmrtni stavek: vsak-
do, ki stopi v take prostore, je ‚interpeliran‘ kot individuum, poklican, da
odloži ali pretrga vezi in se znebi lojalnosti ali jih odstavi na stranski tir.«27
Če je Benjamin sprevidel, kakšno ideološko sredstvo je film in je v zvezi s
kapitalističnim izkoriščanjem filma v zahodni Evropi (situacije v ZDA sam
ni izkusil) zapisal, da ima filmska industrija v takšnih okoliščinah »kar
največji interes, da udeležbo množic spodbuja z iluzornimi predstavami in
dvoumnimi špekulacijami,«28 se danes podobno mobiliziranje množic ali
pa intelektualni eksodus izvršuje tudi ali predvsem prek špekulacij v zve-
zi s »svetišči porabe« – ne nazadnje lahko med »svetišča porabe« šteje-
mo tudi danes potencirano rastoče kinematografske koloseje in gromozan-
ska pisana okolja za oddih, ki skušajo s ponudbo prehiteti domišljijo (u)po-
rabnika. V takšnem okolju se vsi aspekti ponudbe in s tem kvalitete meri-
jo predvsem v superlativih.
***
V Sloveniji in drugih nekdanjih socialističnih državah se po padcu ber-
linskega zidu potrošniška središča pospešeno gradijo in pojav potrošništva
se v desetletju razmahne. Skupina Laibach leta 2003 izvede happening
Einkauf (Nakupovanje), ko se v svojih uniformah sprehodi po nakupoval-
nem središču, s čimer povzroči šok pri občinstvu. Izkaže se, da totalitari-
stični diskurz, s katerim je skupina v časih obstoja in razpadanja vzhodne-
25 Glej: Colin Campbell, Romantična etika in duh sodobnega porabništva, Ljubljana: Studia hu-
manitatis, 2001.
26 Glej: Mike Featherstone, Consumer Culture and Postmodernism, London: Sage, 2007.
27 Zygmunt Bauman, Tekoča moderna, Ljubljana: Založba /*cf. (Rdeča zbirka), 2002, 125.
28 Walter Benjamin, »Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati«, 165.
