Page 114 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 114
Transumetnost
v bolj fluiden, hiter sistem proizvodnje vednosti,78 in pomeni računalni-
ško podzemlje. Popularni stereotipi izražajo javne strahove pred informa-
cijsko dobo. Hekerji so tudi kriminalizirani. Če so protestantske vredno-
te denar, delo, optimalnost, fleksibilnost, stabilnost in odgovornost do re-
zultatov, hekerji predstavljajo alternativni duh informatizacije – praktici-
rajo protietiko dominantni: prizadevajo si za družbeno odprtost in popol-
no svobodo govora. Pekka Himanen poudarja njihovo »netiko« (angl. ne-
thic), ki jo definirata dve vrednoti: delovanje in skrb. »Delovanje v tem
kontekstu vključuje popolno svobodo izražanja v dejanju, zasebnost pri va-
rovanju ustvarjanja individualnega življenjskega stila in zavrnitev pasivne-
ga sprejemanja v prid aktivnemu sledenju lastnim strastem. Skrb tukaj po-
meni skrb za druge kot cilj na sebi in željo po tem, da se mrežno družbo
osvobodi preživetvene mentalitete, ki tako zlahka izhaja iz njene logike«.79
Heker, ki živi v skladu s hekersko etiko – delo, denar in »netika« – po Hi-
manenovem mnenju uživa velik ugled družbe; ko pa se izkaže še s kreativ-
nostjo, postane pravi heroj.80 A kljub temu hekerska etika ni obvezna za vse
hekerje, saj ti ne tvorijo kolektiva.
V širši javnosti so hekerji sinonim za tiste, ki si prizadevajo za prosto
razpoložljivost spletnih informacij in znanj, ki na njih temeljijo. V real-
nosti enaindvajsetega stoletja bodo morala biti vprašanja družbene moči,
družbene organizacije, (intelektualne) lastnine, državnih in političnih an-
tagonizmov ter odporništva redefinirana, meni Janez Strehovec.81 Z novi-
mi tehnologijami, ki omogočajo globalno komunikacijo in dejavnost v re-
alnem času, se pojavljajo nove oblike dominacije, hegemonije in segregacije
ter tudi odporništva.82 Med temi praksami, ki temeljijo na drugačnih obli-
kah samoorganizacije, imajo hekerji pomembno vlogo. Prizadevajo si za
prost dostop do informacij, prodirajo skozi požarne zidove multinacional-
nih in nacionalnih institucij, pri čemer jih zanimajo same kodifikacije.83
Zgodnji hekerji so pripadali podzemlju in so verjeli v prost dostop do in-
formacij, a hekerji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se že srečajo s sve-
tom, ki je prenatrpan s poblagovljenimi informacijami – zdaj dobi njihova
aktivnost tudi kulturni in aktivistični značaj. Hekerji sami sebe razume-
78 Douglas Thomas, Hacker Culture, Minneapolis, London: University of Minnesota Press, 2002.
79 Pekka Himanen, The Hacker Ethic. A Radical Approach to the Philosophy of Business, New
York, Toronto: Random House, 2001, 140–141.
80 N. d., 141.
81 Janez Strehovec, »Hekati ali imeti, hekati in imeti; razredni antagonizem v času spletne ekonomi-
je, izobraževanja in kulture«, v: McKenzie Wark, Hekerski manifest, Ljubljana: Maska, 2008, 244.
82 N. d., 241–242.
83 N. d., 243; Douglas Thomas, Hacker Culture, 67.
v bolj fluiden, hiter sistem proizvodnje vednosti,78 in pomeni računalni-
ško podzemlje. Popularni stereotipi izražajo javne strahove pred informa-
cijsko dobo. Hekerji so tudi kriminalizirani. Če so protestantske vredno-
te denar, delo, optimalnost, fleksibilnost, stabilnost in odgovornost do re-
zultatov, hekerji predstavljajo alternativni duh informatizacije – praktici-
rajo protietiko dominantni: prizadevajo si za družbeno odprtost in popol-
no svobodo govora. Pekka Himanen poudarja njihovo »netiko« (angl. ne-
thic), ki jo definirata dve vrednoti: delovanje in skrb. »Delovanje v tem
kontekstu vključuje popolno svobodo izražanja v dejanju, zasebnost pri va-
rovanju ustvarjanja individualnega življenjskega stila in zavrnitev pasivne-
ga sprejemanja v prid aktivnemu sledenju lastnim strastem. Skrb tukaj po-
meni skrb za druge kot cilj na sebi in željo po tem, da se mrežno družbo
osvobodi preživetvene mentalitete, ki tako zlahka izhaja iz njene logike«.79
Heker, ki živi v skladu s hekersko etiko – delo, denar in »netika« – po Hi-
manenovem mnenju uživa velik ugled družbe; ko pa se izkaže še s kreativ-
nostjo, postane pravi heroj.80 A kljub temu hekerska etika ni obvezna za vse
hekerje, saj ti ne tvorijo kolektiva.
V širši javnosti so hekerji sinonim za tiste, ki si prizadevajo za prosto
razpoložljivost spletnih informacij in znanj, ki na njih temeljijo. V real-
nosti enaindvajsetega stoletja bodo morala biti vprašanja družbene moči,
družbene organizacije, (intelektualne) lastnine, državnih in političnih an-
tagonizmov ter odporništva redefinirana, meni Janez Strehovec.81 Z novi-
mi tehnologijami, ki omogočajo globalno komunikacijo in dejavnost v re-
alnem času, se pojavljajo nove oblike dominacije, hegemonije in segregacije
ter tudi odporništva.82 Med temi praksami, ki temeljijo na drugačnih obli-
kah samoorganizacije, imajo hekerji pomembno vlogo. Prizadevajo si za
prost dostop do informacij, prodirajo skozi požarne zidove multinacional-
nih in nacionalnih institucij, pri čemer jih zanimajo same kodifikacije.83
Zgodnji hekerji so pripadali podzemlju in so verjeli v prost dostop do in-
formacij, a hekerji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se že srečajo s sve-
tom, ki je prenatrpan s poblagovljenimi informacijami – zdaj dobi njihova
aktivnost tudi kulturni in aktivistični značaj. Hekerji sami sebe razume-
78 Douglas Thomas, Hacker Culture, Minneapolis, London: University of Minnesota Press, 2002.
79 Pekka Himanen, The Hacker Ethic. A Radical Approach to the Philosophy of Business, New
York, Toronto: Random House, 2001, 140–141.
80 N. d., 141.
81 Janez Strehovec, »Hekati ali imeti, hekati in imeti; razredni antagonizem v času spletne ekonomi-
je, izobraževanja in kulture«, v: McKenzie Wark, Hekerski manifest, Ljubljana: Maska, 2008, 244.
82 N. d., 241–242.
83 N. d., 243; Douglas Thomas, Hacker Culture, 67.
