Page 115 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 115
Ne plavati s tokom: sodobne taktike odporništva
jo kot avantgardo, pišejo manifeste, se sklicujejo na Marxa in komunistič-
ni manifest (npr. M. Wark, Hacker Manifesto, 2004); sprašujejo se o razre-
dnem boju v današnjem času ter s tem povezano preobrazbo zasebne lastni-
ne.84 Wark razmišlja tudi o vprašanju razrednega in proletarskega gibanja
ter povezani preobrazbi zasebne lastnine v državni monopol. Njegov ma-
nifest se ukvarja z nematerialnim delom in proizvodi, ki so značilni za in-
formacijsko družbo, kjer je nekdanja industrijska proizvodnja zamenjana s
servisi z velikim poudarkom na intelektualnih inovacijah.85 Kot sta opazila
Antonio Negri in Michael Hardt (podobno pa tudi Jeremy Rifkin, Paolo
Virno idr.), se v zadnjih letih dvajsetega stoletja pojavlja nematerialno delo,
tj. delo, ki proizvaja nematerialne proizvode, kot so vednost, informacija,
komunikacija, relacijski in čustveni odzivi.86 Wark verjame, da zakoni, ki
varujejo ustvarjalce intelektualnih storitev, dejansko varujejo predvsem in-
terese korporativnih lastnikov intelektualne lastnine. Zato proizvajalce in-
telektualnih storitev imenuje razred izkoriščanih, tj. hekerski razred.
Warkov manifest nadaljuje tradicijo kritične družbene teorije, a si pri-
zadeva tudi za aktivistično intervencijo, kar pomeni, da poskuša mobili-
zirati širši krog bralcev in jih spodbuditi k odpravljanju trenutnega stanja,
kjer so izkoriščani tisti, ki delujejo ustvarjalno v svetu abstrakcij. Ta ma-
nifest ima tudi očitne avantgardne ambicije, podobne, kot jih je spodbu-
jal Benjamin, ki je verjel, da umetnost napade najtežje in najpomembneje
»tam, kjer lahko mobilizira množice«.87 Sam izraz »hack« Wark razume
široko, namreč kot sinonim za sodobne ustvarjalne in inovativne aktivno-
sti (posebej na področju družbenih e-storitev), vključuje tako programer-
ska dela kot glasbenike in pisatelje, pa tudi inženirje, biologe in druge na-
ravoslovne znanstvenike, ki so še posebej vključeni v dejanske družbenoe-
konomske odnose.
Kadar je moč povezana s spletom oz. kibersvetom, morajo biti odpor-
niške strategije ustrezno prilagojene takšnim tehnološkim bazam, pa tudi
taki posamezniki morajo imeti ustrezno hardversko in softversko znanje.
Skupina Critical Art Ensemble (CAE) je bila ena od prvih, ki je razglasi-
la elektronsko državljansko nepokorščino v odzivu na institucije e-imperi-
ja in kognitivnega kapitalizma. Tudi hektivizem kot združevanje umetni-
84 McKenzie Wark, Hekerski manifest, 23.
85 Janez Strehovec, »Hekati ali imeti, hekati in imeti; razredni antagonizem v času spletne eko-
nomije, izobraževanja in kulture«, 246.
86 Antonio Negri, Michael Hardt, Multituda. Vojna in demokracija v času imperija, Ljubljana:
Študentska založba, 2005, 112.
87 Walter Benjamin, »Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati«, v: Izbrani spi-
si, Ljubljana: SH Zavod za založniško dejavnost, 1998, 174.
jo kot avantgardo, pišejo manifeste, se sklicujejo na Marxa in komunistič-
ni manifest (npr. M. Wark, Hacker Manifesto, 2004); sprašujejo se o razre-
dnem boju v današnjem času ter s tem povezano preobrazbo zasebne lastni-
ne.84 Wark razmišlja tudi o vprašanju razrednega in proletarskega gibanja
ter povezani preobrazbi zasebne lastnine v državni monopol. Njegov ma-
nifest se ukvarja z nematerialnim delom in proizvodi, ki so značilni za in-
formacijsko družbo, kjer je nekdanja industrijska proizvodnja zamenjana s
servisi z velikim poudarkom na intelektualnih inovacijah.85 Kot sta opazila
Antonio Negri in Michael Hardt (podobno pa tudi Jeremy Rifkin, Paolo
Virno idr.), se v zadnjih letih dvajsetega stoletja pojavlja nematerialno delo,
tj. delo, ki proizvaja nematerialne proizvode, kot so vednost, informacija,
komunikacija, relacijski in čustveni odzivi.86 Wark verjame, da zakoni, ki
varujejo ustvarjalce intelektualnih storitev, dejansko varujejo predvsem in-
terese korporativnih lastnikov intelektualne lastnine. Zato proizvajalce in-
telektualnih storitev imenuje razred izkoriščanih, tj. hekerski razred.
Warkov manifest nadaljuje tradicijo kritične družbene teorije, a si pri-
zadeva tudi za aktivistično intervencijo, kar pomeni, da poskuša mobili-
zirati širši krog bralcev in jih spodbuditi k odpravljanju trenutnega stanja,
kjer so izkoriščani tisti, ki delujejo ustvarjalno v svetu abstrakcij. Ta ma-
nifest ima tudi očitne avantgardne ambicije, podobne, kot jih je spodbu-
jal Benjamin, ki je verjel, da umetnost napade najtežje in najpomembneje
»tam, kjer lahko mobilizira množice«.87 Sam izraz »hack« Wark razume
široko, namreč kot sinonim za sodobne ustvarjalne in inovativne aktivno-
sti (posebej na področju družbenih e-storitev), vključuje tako programer-
ska dela kot glasbenike in pisatelje, pa tudi inženirje, biologe in druge na-
ravoslovne znanstvenike, ki so še posebej vključeni v dejanske družbenoe-
konomske odnose.
Kadar je moč povezana s spletom oz. kibersvetom, morajo biti odpor-
niške strategije ustrezno prilagojene takšnim tehnološkim bazam, pa tudi
taki posamezniki morajo imeti ustrezno hardversko in softversko znanje.
Skupina Critical Art Ensemble (CAE) je bila ena od prvih, ki je razglasi-
la elektronsko državljansko nepokorščino v odzivu na institucije e-imperi-
ja in kognitivnega kapitalizma. Tudi hektivizem kot združevanje umetni-
84 McKenzie Wark, Hekerski manifest, 23.
85 Janez Strehovec, »Hekati ali imeti, hekati in imeti; razredni antagonizem v času spletne eko-
nomije, izobraževanja in kulture«, 246.
86 Antonio Negri, Michael Hardt, Multituda. Vojna in demokracija v času imperija, Ljubljana:
Študentska založba, 2005, 112.
87 Walter Benjamin, »Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati«, v: Izbrani spi-
si, Ljubljana: SH Zavod za založniško dejavnost, 1998, 174.
