Page 107 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 107
Ne plavati s tokom: sodobne taktike odporništva
va ustanovi nekaj začasnih veleposlaništev (prvo leta 1992 v zasebnem sta-
novanju v Moskvi, kjer prisotni podpišejo »moskovsko deklaracijo«, v ka-
teri poudarijo pomen vzhodnoevropske zavesti, izhajajoče iz specifičnih iz-
kušenj s totalitarizmom).64 V intervjujih, ki jih je Inke Arns naredila s pe-
timi člani skupine Irwin, ti povedo, da hočejo zapustiti »polje, ki je obi-
čajno definirano kot teritorij umetnosti.«65 Lastnih aktivnosti, ki jih ime-
nujejo »projekti v realnem času«, kamor sodi poleg zbirateljske dejavno-
sti in projekta Transnacionala (1996) tudi NSK država v času, sami sploh
ne razumejo kot umetniških, kajti tisto, kar jih pri tem zanima, je »vpli-
vanje na realno življenje.«66 NSK država je še vedno aktualen projekt, ki
ima svojo spletno stran (www.nskstate.com) – država svojim državljanom
podeljuje potne liste (v letu 2008 so mediji poročali o številnih primerih,
ko so posamezniki z njimi tudi dejansko prehajali nekatere državne meje)
in v letu 2010 organizira prvi državljanski kongres. Projekt lahko razume-
mo kot odgovor na moderni koncept nacionalne države, kot je ta povezan z
utemeljevanjem konsolidirane države v fizičnem prostoru z lastnimi meja-
mi, kjer se nadzoruje pretok blaga in ljudi, s svojim vojaškim, ekonomskim
in pravnim sistemom (kot se takšna država utrjuje po letu 1750),67 kar je
ne nazadnje povezano tudi z nacionalno identiteto. V času postmoderne,
ko je koncept države v razkrajanju, ko se v globalnem prostoru namesto z
nacionalnimi združbami srečujemo s transnacionalnimi in kjer se prej kot
o nacionalni kulturi govori o multikulturnosti ali transkulturnosti oziro-
ma o svetovnem (globalnem) državljanstvu, se država NSK izkaže kot so-
dobnosti ustrezajoč prispevek k preseganju državnih omejitev v smeri glo-
balnega nomadstva.
Mreže in nomadstvo
Moč se danes tu in tam artikulira v kratkotrajnih, komaj prepoznavnih
oblikah, v osnovi pa je značilno razpršena in nomadska. Zato je tudi težko
napasti vidne in trdne centre, kjer bi bila moč centralizirana in koncentri-
rana in ki bi obstajali v svoji polnosti in integriteti. Enoviti revolucionar-
ni napadi, ki bi prinesli odrešujoče rezultate, se s tega vidika zdijo vnaprej
obsojeni na neuspeh. V demokratičnih načinih komunikacije oz. v modelu
micelija je »opazovalec« preobražen iz pasivnega sprejemnika v aktivne-
64 Dokumentacija zbrana v: Eda Čufer (ur.), NSK Embassy Moscow. How the East Sees the East,
Koper: Galerija Loža, 1993.
65 Navedeno po: Inke Arns, Avantgarda v vzvratnem ogledalu: sprememba paradigem recepcije
avantgarde v (nekdanji) Jugoslaviji in Rusiji od 80. let do danes, 99.
66 Prav tam.
67 Glej: Hagen Schulze, Država in nacija v evropski zgodovini, Ljubljana: Založba /*cf., 2003.
va ustanovi nekaj začasnih veleposlaništev (prvo leta 1992 v zasebnem sta-
novanju v Moskvi, kjer prisotni podpišejo »moskovsko deklaracijo«, v ka-
teri poudarijo pomen vzhodnoevropske zavesti, izhajajoče iz specifičnih iz-
kušenj s totalitarizmom).64 V intervjujih, ki jih je Inke Arns naredila s pe-
timi člani skupine Irwin, ti povedo, da hočejo zapustiti »polje, ki je obi-
čajno definirano kot teritorij umetnosti.«65 Lastnih aktivnosti, ki jih ime-
nujejo »projekti v realnem času«, kamor sodi poleg zbirateljske dejavno-
sti in projekta Transnacionala (1996) tudi NSK država v času, sami sploh
ne razumejo kot umetniških, kajti tisto, kar jih pri tem zanima, je »vpli-
vanje na realno življenje.«66 NSK država je še vedno aktualen projekt, ki
ima svojo spletno stran (www.nskstate.com) – država svojim državljanom
podeljuje potne liste (v letu 2008 so mediji poročali o številnih primerih,
ko so posamezniki z njimi tudi dejansko prehajali nekatere državne meje)
in v letu 2010 organizira prvi državljanski kongres. Projekt lahko razume-
mo kot odgovor na moderni koncept nacionalne države, kot je ta povezan z
utemeljevanjem konsolidirane države v fizičnem prostoru z lastnimi meja-
mi, kjer se nadzoruje pretok blaga in ljudi, s svojim vojaškim, ekonomskim
in pravnim sistemom (kot se takšna država utrjuje po letu 1750),67 kar je
ne nazadnje povezano tudi z nacionalno identiteto. V času postmoderne,
ko je koncept države v razkrajanju, ko se v globalnem prostoru namesto z
nacionalnimi združbami srečujemo s transnacionalnimi in kjer se prej kot
o nacionalni kulturi govori o multikulturnosti ali transkulturnosti oziro-
ma o svetovnem (globalnem) državljanstvu, se država NSK izkaže kot so-
dobnosti ustrezajoč prispevek k preseganju državnih omejitev v smeri glo-
balnega nomadstva.
Mreže in nomadstvo
Moč se danes tu in tam artikulira v kratkotrajnih, komaj prepoznavnih
oblikah, v osnovi pa je značilno razpršena in nomadska. Zato je tudi težko
napasti vidne in trdne centre, kjer bi bila moč centralizirana in koncentri-
rana in ki bi obstajali v svoji polnosti in integriteti. Enoviti revolucionar-
ni napadi, ki bi prinesli odrešujoče rezultate, se s tega vidika zdijo vnaprej
obsojeni na neuspeh. V demokratičnih načinih komunikacije oz. v modelu
micelija je »opazovalec« preobražen iz pasivnega sprejemnika v aktivne-
64 Dokumentacija zbrana v: Eda Čufer (ur.), NSK Embassy Moscow. How the East Sees the East,
Koper: Galerija Loža, 1993.
65 Navedeno po: Inke Arns, Avantgarda v vzvratnem ogledalu: sprememba paradigem recepcije
avantgarde v (nekdanji) Jugoslaviji in Rusiji od 80. let do danes, 99.
66 Prav tam.
67 Glej: Hagen Schulze, Država in nacija v evropski zgodovini, Ljubljana: Založba /*cf., 2003.
