Page 89 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 89
an Musil
Lokus kontrole in
šolska uspešnost
Vedukoloških raziskavah se notranji lokus nadzora povezuje s šol-
skim uspehom, kot znak zrele in odgovorne osebnosti, pa tudi s so-
cializacijo s strani staršev iz srednjega in višjega sloja.1 Lokus kontrole ozi-
roma nadzora izhaja iz okrilja Rotterjeve socialno-kognitivne teorije oseb-
nosti.2 Pojasnjuje, zakaj nekateri izvajajo dejanja, ki so zahtevna in zamu-
dna, medtem ko drugi opustijo takšna prizadevanja. Osebe z notranjim lo-
kusom kontrole so se naučile, da so izidi odvisni od njihovih lastnih priza-
devanj, zato se le-ta lahko jemlje kot mera odgovornosti in zrelosti. Soča-
sno ima lokus kontrole družbeni kontekst: gre za družbene razmere, v ka-
terih je uspeh dejansko odvisen od posameznikovih prizadevanj. To naj bi
bilo značilno za razvito moderno družbo z meritokratsko strukturo neena-
kosti, ki naj bi ustrezala takšnemu razvoju, v nasprotju z družbami s fatali-
stično kulturo, dedno stratifikacijo, nepotizmom itd. – torej v nasprotju s
tradicionalistično družbo
Napovedovalna moč tega konstrukta glede šolske uspešnosti je prepo-
znana, vendar po različnih raziskavah različno močna. Knight in sodelav-
ci ugotavljajo, da je med številnimi predikorji lokus nadzora šibek predik-
tor šolske uspešnosti,3 Nunn in Parish ugotavljata pomembno povezanost
1 L.-Y. Wang, E. Kick, J. Fraser, T. J. Burns, Status Attainment In America: The Roles Of Locus
Of Control And Self-Esteem In Educational And Occupational Outcomes, Sociological Spec-
trum (1999), št. 3.
2 J. B. Rotter, Social learning and clinical psychology, Prentice-Hall, New York 1954.
3 G. P. Knight, W. Nelson, S. Kagan, J. Gumbinner, Acculturation of second- and third-genera-
tion Mexican-American children: field independence, locus of control, self- esteem, and school
achievement, Contemporary Educational Psychology (1982), št. 7.
Lokus kontrole in
šolska uspešnost
Vedukoloških raziskavah se notranji lokus nadzora povezuje s šol-
skim uspehom, kot znak zrele in odgovorne osebnosti, pa tudi s so-
cializacijo s strani staršev iz srednjega in višjega sloja.1 Lokus kontrole ozi-
roma nadzora izhaja iz okrilja Rotterjeve socialno-kognitivne teorije oseb-
nosti.2 Pojasnjuje, zakaj nekateri izvajajo dejanja, ki so zahtevna in zamu-
dna, medtem ko drugi opustijo takšna prizadevanja. Osebe z notranjim lo-
kusom kontrole so se naučile, da so izidi odvisni od njihovih lastnih priza-
devanj, zato se le-ta lahko jemlje kot mera odgovornosti in zrelosti. Soča-
sno ima lokus kontrole družbeni kontekst: gre za družbene razmere, v ka-
terih je uspeh dejansko odvisen od posameznikovih prizadevanj. To naj bi
bilo značilno za razvito moderno družbo z meritokratsko strukturo neena-
kosti, ki naj bi ustrezala takšnemu razvoju, v nasprotju z družbami s fatali-
stično kulturo, dedno stratifikacijo, nepotizmom itd. – torej v nasprotju s
tradicionalistično družbo
Napovedovalna moč tega konstrukta glede šolske uspešnosti je prepo-
znana, vendar po različnih raziskavah različno močna. Knight in sodelav-
ci ugotavljajo, da je med številnimi predikorji lokus nadzora šibek predik-
tor šolske uspešnosti,3 Nunn in Parish ugotavljata pomembno povezanost
1 L.-Y. Wang, E. Kick, J. Fraser, T. J. Burns, Status Attainment In America: The Roles Of Locus
Of Control And Self-Esteem In Educational And Occupational Outcomes, Sociological Spec-
trum (1999), št. 3.
2 J. B. Rotter, Social learning and clinical psychology, Prentice-Hall, New York 1954.
3 G. P. Knight, W. Nelson, S. Kagan, J. Gumbinner, Acculturation of second- and third-genera-
tion Mexican-American children: field independence, locus of control, self- esteem, and school
achievement, Contemporary Educational Psychology (1982), št. 7.
