Page 85 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 85
Samopodoba in samospoštovanje ter šolska uspešnost
Kot v analizah pri drugih obravnavanih dejavnikih šolske uspešnosti
smo učence glede na stopnjo izraženosti negativne samopodobe razpore-
dili v štiri skupine. Iz Slike 14 je razvidno, da je pri skupinah z nižje izra-
ženo negativno samopodobo višji šolski uspeh, statistično pomembne raz-
like med skupinami pa izkazuje tudi rezultat ANOVE (p < 0,05) (gl. tudi
Sliko 15, ki prikazuje vrednosti ločene po spolu). Med posameznimi skupi-
nami sta distinktivno ločeni 3. in 4. kvartilna skupina.
Slika 14: Negativna samopodoba po kvartilih in šolska uspešnost
Tudi bivariatna analiza potrjuje statistično pomembno povezavo nega-
tivne samopodobe s slabšim uspehom v osnovni šoli (r = -0,16, p < 0,001).
Čeprav povezanost ni zelo izrazita, smo lahko prepričani v njen obstoj. Pri
tem je vprašanje vzročnosti potrebno razumeti dvosmerno. Negativna sa-
mopodoba je sicer lahko samostojen vzročni dejavnik šolske uspešnosti,
vendar pa slednji prav tako gotovo vpliva na samopodobo. Prav tako se mo-
ramo zavedati, da je samopodoba lahko izraz dejanskih lastnosti učenca,
ki lahko same po sebi zavirajo šolsko uspešnost. Dober primer je inteligen-
tnost: učenci z bolj negativno samopodobo so se v povprečju slabše izkaza-
li pri našem testu sposobnosti (r = -0,10, p < 0,01), ki pa ima (kot smo že
ugotovili) zelo močan vpliv na šolsko uspešnost.
Kot v analizah pri drugih obravnavanih dejavnikih šolske uspešnosti
smo učence glede na stopnjo izraženosti negativne samopodobe razpore-
dili v štiri skupine. Iz Slike 14 je razvidno, da je pri skupinah z nižje izra-
ženo negativno samopodobo višji šolski uspeh, statistično pomembne raz-
like med skupinami pa izkazuje tudi rezultat ANOVE (p < 0,05) (gl. tudi
Sliko 15, ki prikazuje vrednosti ločene po spolu). Med posameznimi skupi-
nami sta distinktivno ločeni 3. in 4. kvartilna skupina.
Slika 14: Negativna samopodoba po kvartilih in šolska uspešnost
Tudi bivariatna analiza potrjuje statistično pomembno povezavo nega-
tivne samopodobe s slabšim uspehom v osnovni šoli (r = -0,16, p < 0,001).
Čeprav povezanost ni zelo izrazita, smo lahko prepričani v njen obstoj. Pri
tem je vprašanje vzročnosti potrebno razumeti dvosmerno. Negativna sa-
mopodoba je sicer lahko samostojen vzročni dejavnik šolske uspešnosti,
vendar pa slednji prav tako gotovo vpliva na samopodobo. Prav tako se mo-
ramo zavedati, da je samopodoba lahko izraz dejanskih lastnosti učenca,
ki lahko same po sebi zavirajo šolsko uspešnost. Dober primer je inteligen-
tnost: učenci z bolj negativno samopodobo so se v povprečju slabše izkaza-
li pri našem testu sposobnosti (r = -0,10, p < 0,01), ki pa ima (kot smo že
ugotovili) zelo močan vpliv na šolsko uspešnost.
