Page 84 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 84
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
naša na oceno vrednosti lastne osebnosti in deluje kot trajno stanje, kot
osebnostna poteza, ki naj bi imela zaščitno funkcijo pred različnimi stre-
sorji.7
Prav v navezavi na zaščitno funkcijo pred stresorji in glede na poveza-
nost z depresivnostjo lahko pričakujemo pozitivno povezanost s šolskim
uspehom. V tej optiki Skaalvik ugotavlja pozitivno povezanost samopodo-
be s šolskimi pričakovanji, nesignifikantno povezanost pa z uspešnostjo.8
Pozitivno povezanost s šolsko uspešnostjo na neposreden ali posreden na-
čin potrjujejo tudi nekatere druge študije.9 Juriševič v analizi rezultatov
več raziskav ugotavlja siceršnjo povezanost samopodobe in učne uspešno-
sti, vendar pa so korelacije med njima nizke do zmerne.10
Spremenljivko, ki se je navezovala na posameznikovo oceno samega sebe
in je bila v izhodišču namenjena merjenju splošnih občutkov lastne vre-
dnosti in sprejemanja samega sebe, smo v raziskavi operacionalizirali preko
Rosenbergove lestvice samospoštovanja (The Self-Esteem Scale).11 Instru-
ment je sestavljen iz desetih trditev, vse pa so bile podane v obliki Likerto-
vega formata (1 = ne drži, 5 = drži).12 Lestvica je dosegla visoko stopnjo in-
terne konsistentnosti (C. Alpha = 0,83).
Na podlagi enofaktorske solucije, ki pojasnjuje 41 % skupne variance
smo spremenljivko poimenovali negativna samopodoba.
7 J. Blascovich, J. Tomaka, Measures of Self-Esteem, v: J. P. Robinson, P. R. Shaver, L. S. Wri-
ghtsman (ur.), Measures of Personality and Social Psychological Attitudes, Academic Press, Lon-
don 1991.
8 E. M. Skaalvik, Attribution of Perceived Academic Results and Relations with Self-Esteem in
Senior High School Students, Scandinavian Journal of Educational Research (1990), št. 4. M. Ju-
riševič, Samopodoba šolskega otroka, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 1999. M. L. Michaels, A.
Barr, M. W. Roosa, G. P. Knight, Adolescent Self-Esteem in Cross-Cultural Perspective, Jour-
nal of Early Adolescence (2007), št. 3.
9 W. A. Faunce, School achievement, social status and self-esteem, Social Psychology Quarter-
ly (1984), št. 1. J. M. Gerard, C. Buehler, Cumulative environmental risk and youth maladjust-
ment: the role of youth attributes, Child Development (2004), št. 6. R. Jessor, M. S. Turbin, F.
M. Costa, Risk and protection in successful outcomes among disadvantaged adolescents, Appli-
ed Developmental Science (1998), št. 2.
10 M. Juriševič, Samopodoba šolskega otroka, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 1999.
11 M. Rosenberg, Society and the adolescent self-image, Princenton University Press, Princenton,
NJ 1965.
12 V instrumente so bile zajete naslednje trditve: »Mislim, da sem vsaj enakovreden(na) dru-
gim ljudem«*, »Imam veliko dobrih lastnosti«*, »Pogosto se počutim kot neuspešen človek«,
»Stvari rešujem vsaj tako uspešno kot večina drugih«*, »Zdi se mi, da nimam biti na kaj
ponosen(na)«, »Do sebe imam pozitiven odnos«*, »V glavnem sem zadovoljen(na) s seboj«*,
»Želim si, da bi se lahko bolj cenil(a)«, »Pogosto se počutim, kot da nisem za nobeno rabo« ter
»Včasih se mi zdi, da nimam nobenih kvalitet«. Rekodirane trditve so označene z *.
naša na oceno vrednosti lastne osebnosti in deluje kot trajno stanje, kot
osebnostna poteza, ki naj bi imela zaščitno funkcijo pred različnimi stre-
sorji.7
Prav v navezavi na zaščitno funkcijo pred stresorji in glede na poveza-
nost z depresivnostjo lahko pričakujemo pozitivno povezanost s šolskim
uspehom. V tej optiki Skaalvik ugotavlja pozitivno povezanost samopodo-
be s šolskimi pričakovanji, nesignifikantno povezanost pa z uspešnostjo.8
Pozitivno povezanost s šolsko uspešnostjo na neposreden ali posreden na-
čin potrjujejo tudi nekatere druge študije.9 Juriševič v analizi rezultatov
več raziskav ugotavlja siceršnjo povezanost samopodobe in učne uspešno-
sti, vendar pa so korelacije med njima nizke do zmerne.10
Spremenljivko, ki se je navezovala na posameznikovo oceno samega sebe
in je bila v izhodišču namenjena merjenju splošnih občutkov lastne vre-
dnosti in sprejemanja samega sebe, smo v raziskavi operacionalizirali preko
Rosenbergove lestvice samospoštovanja (The Self-Esteem Scale).11 Instru-
ment je sestavljen iz desetih trditev, vse pa so bile podane v obliki Likerto-
vega formata (1 = ne drži, 5 = drži).12 Lestvica je dosegla visoko stopnjo in-
terne konsistentnosti (C. Alpha = 0,83).
Na podlagi enofaktorske solucije, ki pojasnjuje 41 % skupne variance
smo spremenljivko poimenovali negativna samopodoba.
7 J. Blascovich, J. Tomaka, Measures of Self-Esteem, v: J. P. Robinson, P. R. Shaver, L. S. Wri-
ghtsman (ur.), Measures of Personality and Social Psychological Attitudes, Academic Press, Lon-
don 1991.
8 E. M. Skaalvik, Attribution of Perceived Academic Results and Relations with Self-Esteem in
Senior High School Students, Scandinavian Journal of Educational Research (1990), št. 4. M. Ju-
riševič, Samopodoba šolskega otroka, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 1999. M. L. Michaels, A.
Barr, M. W. Roosa, G. P. Knight, Adolescent Self-Esteem in Cross-Cultural Perspective, Jour-
nal of Early Adolescence (2007), št. 3.
9 W. A. Faunce, School achievement, social status and self-esteem, Social Psychology Quarter-
ly (1984), št. 1. J. M. Gerard, C. Buehler, Cumulative environmental risk and youth maladjust-
ment: the role of youth attributes, Child Development (2004), št. 6. R. Jessor, M. S. Turbin, F.
M. Costa, Risk and protection in successful outcomes among disadvantaged adolescents, Appli-
ed Developmental Science (1998), št. 2.
10 M. Juriševič, Samopodoba šolskega otroka, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 1999.
11 M. Rosenberg, Society and the adolescent self-image, Princenton University Press, Princenton,
NJ 1965.
12 V instrumente so bile zajete naslednje trditve: »Mislim, da sem vsaj enakovreden(na) dru-
gim ljudem«*, »Imam veliko dobrih lastnosti«*, »Pogosto se počutim kot neuspešen človek«,
»Stvari rešujem vsaj tako uspešno kot večina drugih«*, »Zdi se mi, da nimam biti na kaj
ponosen(na)«, »Do sebe imam pozitiven odnos«*, »V glavnem sem zadovoljen(na) s seboj«*,
»Želim si, da bi se lahko bolj cenil(a)«, »Pogosto se počutim, kot da nisem za nobeno rabo« ter
»Včasih se mi zdi, da nimam nobenih kvalitet«. Rekodirane trditve so označene z *.
