Page 81 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 81
Anomičnost in šolska uspešnost 
jo, da je pojava smotrno preučevati tudi ločeno.17 Tudi tukaj bomo anomič-
nost preučevali ločeno od pojma odtujenosti.

Za mero anomičnosti smo uporabili štiri od devetih trditev18 McClosky-
Schaarove lestvice anomije (ang. Anomy Scale; C. Alpha = 0,691).19 Naš in-
strument je vključeval štiri trditve Likertovega tipa.

Če učence razvrstimo glede na stopnjo anomičnosti v štiri skupine (Sli-
ka 13), vidimo, da med šolsko uspešnostjo in anomičnostjo ni povezano-
sti (r = -0,05; p > 0,05). Razlike med skupinami v šolski uspešnosti (ANO-
VA preizkus) so minimalne in se ne izkažejo za signifikantne (p > 0,05).

Slika 13: Anomičnost po kvartilih in šolska uspešnost

Tabela 10 prikazuje rezultate regresijske analize, kjer smo v model po-
leg neodvisne vnesli tudi sociodemografske spremenljivke – v prejšnjih raz-

17 J. M. Braxton, Deviancy from the Norms of Science: The Effects of Anomie and Alienation
in the Academic Profession, Research in Higher Education (1993), št. 2. D. I. Kim, Social Chan-
ge, Anomy and Alienation in Low-Income Areas of the Rural South, Rural Sociological Society,
Madison 1977.
18 Trditve v sumacijski spremenljivki so navedene v prilogi 2.
19 H. McClosky, J. H. Schaar, Psychological dimensions of anomy, American Socilogical Revi-
ew (1965), št. 30.
   76   77   78   79   80   81   82   83   84   85   86