Page 83 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 83
an Musil
Samopodoba in
samospoštovanje ter
šolska uspešnost
Samopodoba je eden v vrsti uveljavljenih psihičnih konstruktov v polju
raziskovanja šolskega konteksta in učne uspešnosti. Za izvoren Jame-
sov1 izraz self in kasnejše popularne izpeljave v self- concept in self-image bi
lahko našli več slovenskih izrazov. Kobalova2 navaja sebstvo, identiteto, so-
cialni jaz in nadalje jaz, samopredstavo, samorazumevanje, podobo samega
sebe ipd. ali tudi pojem oz. pojmovanje samega sebe.3
Če se omenjeni izrazi navezujejo na predstavo posameznika o samem
sebi, pa so raziskovalno zanimivi tudi izrazi, ki se navezujejo na vrednostne
vidike samopodobe. Različne angleške izraze kot self-worth, self-esteem ali
self-evealuation dokaj enotno slovenimo z izrazom samospoštovanje.4 Po
Rosenbergu5 je slednje opredeljeno kot pozitivno ali negativno stališče po-
sameznika do sebe, po Coopersmithu6 pa kot pozitivno ali negativno oce-
no samopodobe. V slovenski vsakdanji uporabi se za evaluativni vidik vide-
nja sebe izmenjujoče uporablja pozitivna / negativna samopodoba ali viso-
ko / nizko samospoštovanje.
Tako samopodoba kot samospoštovanje sta v sodobnih raziskavah oseb-
nosti operacionalen konstrukt, ki funkcionira kot neodvisna ali kot odvi-
sna spremenljivka. Pozitivna samopodoba oz. višje samovrednotenje se na-
1 W. James, Principles of psychology, Holt, New York 1890.
2 D. Kobal, Temeljni vidiki samopodobe, Pedagoški inštitut, Ljubljana 2000.
3 T. Lamovec, Psihodiagnostika osebnosti 2, Znanstveni inštitut FF, Ljubljana 1994.
4 D. Kobal, Temeljni vidiki samopodobe, Pedagoški inštitut, Ljubljana 2000.
5 M. Rosenberg, Society and the adolescent self-image, Princenton University Press, Princenton,
NJ 1965.
6 S. Coopersmith, The antecendents of self-esteem, W.H. Freeman, San Francisco 1967.
Samopodoba in
samospoštovanje ter
šolska uspešnost
Samopodoba je eden v vrsti uveljavljenih psihičnih konstruktov v polju
raziskovanja šolskega konteksta in učne uspešnosti. Za izvoren Jame-
sov1 izraz self in kasnejše popularne izpeljave v self- concept in self-image bi
lahko našli več slovenskih izrazov. Kobalova2 navaja sebstvo, identiteto, so-
cialni jaz in nadalje jaz, samopredstavo, samorazumevanje, podobo samega
sebe ipd. ali tudi pojem oz. pojmovanje samega sebe.3
Če se omenjeni izrazi navezujejo na predstavo posameznika o samem
sebi, pa so raziskovalno zanimivi tudi izrazi, ki se navezujejo na vrednostne
vidike samopodobe. Različne angleške izraze kot self-worth, self-esteem ali
self-evealuation dokaj enotno slovenimo z izrazom samospoštovanje.4 Po
Rosenbergu5 je slednje opredeljeno kot pozitivno ali negativno stališče po-
sameznika do sebe, po Coopersmithu6 pa kot pozitivno ali negativno oce-
no samopodobe. V slovenski vsakdanji uporabi se za evaluativni vidik vide-
nja sebe izmenjujoče uporablja pozitivna / negativna samopodoba ali viso-
ko / nizko samospoštovanje.
Tako samopodoba kot samospoštovanje sta v sodobnih raziskavah oseb-
nosti operacionalen konstrukt, ki funkcionira kot neodvisna ali kot odvi-
sna spremenljivka. Pozitivna samopodoba oz. višje samovrednotenje se na-
1 W. James, Principles of psychology, Holt, New York 1890.
2 D. Kobal, Temeljni vidiki samopodobe, Pedagoški inštitut, Ljubljana 2000.
3 T. Lamovec, Psihodiagnostika osebnosti 2, Znanstveni inštitut FF, Ljubljana 1994.
4 D. Kobal, Temeljni vidiki samopodobe, Pedagoški inštitut, Ljubljana 2000.
5 M. Rosenberg, Society and the adolescent self-image, Princenton University Press, Princenton,
NJ 1965.
6 S. Coopersmith, The antecendents of self-esteem, W.H. Freeman, San Francisco 1967.
