Page 76 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 76
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
v operacionalne okvire. Določil je empirične referenčne kazalce, opuščajoč
nujnost povezave z Marxovim teoretičnim izhodiščem.
Mi smo v tej raziskavi uporabili sedem faktorsko najvišje uvrščenih trdi-
tev3 iz lestvice alienacije (C. Alpha = 0,80) po Jessorju in Jessorju.4 Nas za-
nima povezanost med odtujenostjo in šolsko uspešnostjo. Iz literature iz-
haja, da se lahko pričakuje negativna povezanost. Jessor je namreč ugotovil
povezanost med odtujenostjo in uporabo marihuane, kar sodi v dejanja po-
manjkanja samokontrole v Hirschijevem pomenu. Vendar bi se lahko pri-
čakovalo tudi, da mladostnik, ki se čuti odtujenega in čuti delo kot prisilo,
sebe žene k delu na obsesiven način. Sicer se o odtujitvi v šoli pogosteje go-
vori v nekvantitativnih, kritičnih obravnavah šolskega življenja, kjer se po-
vezuje odtujitev tako dijakov kot učiteljev od šole in šolskih dejavnosti, ki
so jim postale ‚tuje‘.5
Slika 12: Odtujenost po kvartilih in šolska uspešnost
3 Trditve v sumacijski spremenljivki so navedene v prilogi 2.
4 R. Jessor, S. Jessor, Problem behavior and psychological development, Academic Press, New York
1977.
5 W. A. Firestone, Beyond Order and Expectations in High Schools Serving At-Risk Youth,
Educational Leadership (1989), št. 5.
v operacionalne okvire. Določil je empirične referenčne kazalce, opuščajoč
nujnost povezave z Marxovim teoretičnim izhodiščem.
Mi smo v tej raziskavi uporabili sedem faktorsko najvišje uvrščenih trdi-
tev3 iz lestvice alienacije (C. Alpha = 0,80) po Jessorju in Jessorju.4 Nas za-
nima povezanost med odtujenostjo in šolsko uspešnostjo. Iz literature iz-
haja, da se lahko pričakuje negativna povezanost. Jessor je namreč ugotovil
povezanost med odtujenostjo in uporabo marihuane, kar sodi v dejanja po-
manjkanja samokontrole v Hirschijevem pomenu. Vendar bi se lahko pri-
čakovalo tudi, da mladostnik, ki se čuti odtujenega in čuti delo kot prisilo,
sebe žene k delu na obsesiven način. Sicer se o odtujitvi v šoli pogosteje go-
vori v nekvantitativnih, kritičnih obravnavah šolskega življenja, kjer se po-
vezuje odtujitev tako dijakov kot učiteljev od šole in šolskih dejavnosti, ki
so jim postale ‚tuje‘.5
Slika 12: Odtujenost po kvartilih in šolska uspešnost
3 Trditve v sumacijski spremenljivki so navedene v prilogi 2.
4 R. Jessor, S. Jessor, Problem behavior and psychological development, Academic Press, New York
1977.
5 W. A. Firestone, Beyond Order and Expectations in High Schools Serving At-Risk Youth,
Educational Leadership (1989), št. 5.
