Page 47 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 47
i Klanjšek
Družinski procesi in
družinska struktura
ter šolska uspešnost
Pretekle raziskave kažejo, da na šolsko uspešnost posameznika vpli-
vajo tudi kategorije, ki se navezujejo na strukturo njegove druži-
ne (enoroditeljstvo), na družinske procese (bližina, nadzor, podpora star-
šev), na odnose v družini (nasilje, alkoholizem) ipd. Tako nekateri avtor-
ji nakazujejo,1 da je negativni vpliv socialnega ozadja, ki naj bi predstavlja-
lo enega »izmed glavnih virov neenakosti v šolski uspešnosti« mogoče,
vsaj do neke mere, nevtralizirati preko ti. »kontekstualnih dejavnikov«.2
Ti se običajno navezujejo na procese znotraj družine, predvsem v smislu,
da je »enako pomembno to, kaj družina počne, kot to, kaj družina ima«
(ibid.).3 Z drugimi besedami, izsledki različnih študij nakazujejo, da lahko
starši, kljub nizkemu dohodku in slabi izobrazbi, v otroku vzpodbujajo vi-
soke aspiracije;4 da na šolsko uspešnost pomembno vpliva stopnja družin-
1 M. E. Kinard, Maternal Knowledge about Children’s School Performance, Journal of In-
terpersonal Violence (2001), št. 3. Y. Sun, Y. Li, Marital Disruption, Parental Investment, and
Children‘s Academic Achievement, Journal of Family Issues (2001), št. 1. L. A. Suzuki, R. R. Va-
lencia, Race-ethnicity and measured intelligence, American Psychologist (1997), št. 1. T. Willi-
ams, Participation in Education, ACER, Hawthorn 1987.
2 G. Considine, G. Zappala, The influence of social and economic disadvantage in the academic
performance of school students in Australia, Journal of Sociology (2003), št. 2.
3 G. Considine, G. Zappala, The influence of social and economic disadvantage in the academic
performance of school students in Australia, Journal of Sociology (2003), št. 2.
4 G. Considine, G. Zappala, The influence of social and economic disadvantage in the acade-
mic performance of school students in Australia, Journal of Sociology (2003), št. 2. L. A. Suzuki,
R. R. Valencia, Race-ethnicity and measured intelligence, American Psychologist (1997), št. 1.
Družinski procesi in
družinska struktura
ter šolska uspešnost
Pretekle raziskave kažejo, da na šolsko uspešnost posameznika vpli-
vajo tudi kategorije, ki se navezujejo na strukturo njegove druži-
ne (enoroditeljstvo), na družinske procese (bližina, nadzor, podpora star-
šev), na odnose v družini (nasilje, alkoholizem) ipd. Tako nekateri avtor-
ji nakazujejo,1 da je negativni vpliv socialnega ozadja, ki naj bi predstavlja-
lo enega »izmed glavnih virov neenakosti v šolski uspešnosti« mogoče,
vsaj do neke mere, nevtralizirati preko ti. »kontekstualnih dejavnikov«.2
Ti se običajno navezujejo na procese znotraj družine, predvsem v smislu,
da je »enako pomembno to, kaj družina počne, kot to, kaj družina ima«
(ibid.).3 Z drugimi besedami, izsledki različnih študij nakazujejo, da lahko
starši, kljub nizkemu dohodku in slabi izobrazbi, v otroku vzpodbujajo vi-
soke aspiracije;4 da na šolsko uspešnost pomembno vpliva stopnja družin-
1 M. E. Kinard, Maternal Knowledge about Children’s School Performance, Journal of In-
terpersonal Violence (2001), št. 3. Y. Sun, Y. Li, Marital Disruption, Parental Investment, and
Children‘s Academic Achievement, Journal of Family Issues (2001), št. 1. L. A. Suzuki, R. R. Va-
lencia, Race-ethnicity and measured intelligence, American Psychologist (1997), št. 1. T. Willi-
ams, Participation in Education, ACER, Hawthorn 1987.
2 G. Considine, G. Zappala, The influence of social and economic disadvantage in the academic
performance of school students in Australia, Journal of Sociology (2003), št. 2.
3 G. Considine, G. Zappala, The influence of social and economic disadvantage in the academic
performance of school students in Australia, Journal of Sociology (2003), št. 2.
4 G. Considine, G. Zappala, The influence of social and economic disadvantage in the acade-
mic performance of school students in Australia, Journal of Sociology (2003), št. 2. L. A. Suzuki,
R. R. Valencia, Race-ethnicity and measured intelligence, American Psychologist (1997), št. 1.
