Page 45 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 45
Družbeni položaj in šolska uspešnost
senečenje, pa tudi nekatere druge raziskave (poleg Bourdieujevih in Bern-
steinovih) kažejo, da šolska uspešnost nakazuje na vključevanje v delovne
procese preko strokovnega kanala (ne pa npr. preko lastninskih kanalov).13
Tabela 4: Multipla regresijska analiza šolske uspešnosti v osnovni šoli – sociode-
mografske spremenljivke in družbeni položaj
Opomba: koeficient pri ekonomskem statusu kaže pozitivno usmerjenost, ker je
lestvica usmerjena od bogatih k revnim (con-trait). Vpliv ekonomskega statusa
je torej negativen.
Pomembno je preučiti, če se povezanost med družbenim položajem kaže
posebej na nekem od šolskih področij, na kar sta opozorila Haile in Ngu-
yen, čeprav tudi ta avtorja nista ugotovila jasnih vzorcev.14 Tudi pri nas se
ne kažejo jasna odstopanja, ne kadar opazujemo družbeni položaj kot ce-
loto ne kadar opazujemo izobrazbo matere kot najdejavnejšo komponen-
to le-tega (v zvezi z oceno pri slovenskem jeziku, matematiki in pri pri pr-
vem tujem jeziku). Je pa povezanost med družbenim položajem in šolsko
uspešnostjo ter njenimi komponentami vedno krepkejša pri dečkih kot pa
pri deklicah.
Torej, družbeni položaj družine pomembno vpliva na šolsko uspešnost
dijakov, ni pa še nakazano prek katerih mehanizmov. Bolj je značilen vpliv
pri dečkih, pri katerih je sicer splošni uspeh nižji.
13 M. M. Jaeger, A. Holm, Does parents’ economic, cultural and social capital explain the social
class effect on educational attainment in the Scandinavian mobility regime?, Social Science Re-
search (2007), št. 2. G. N. Marks, Cross-National Differences and Accounting for Social Class
Inequalities in Education, International Sociology (2005), št. 4.
14 G. A. Haile, A. N. Nguyen, Determinants of academic attainment in the United States: A
quantile regression analysis of test scores, Education Economics (2008), št. 1.
senečenje, pa tudi nekatere druge raziskave (poleg Bourdieujevih in Bern-
steinovih) kažejo, da šolska uspešnost nakazuje na vključevanje v delovne
procese preko strokovnega kanala (ne pa npr. preko lastninskih kanalov).13
Tabela 4: Multipla regresijska analiza šolske uspešnosti v osnovni šoli – sociode-
mografske spremenljivke in družbeni položaj
Opomba: koeficient pri ekonomskem statusu kaže pozitivno usmerjenost, ker je
lestvica usmerjena od bogatih k revnim (con-trait). Vpliv ekonomskega statusa
je torej negativen.
Pomembno je preučiti, če se povezanost med družbenim položajem kaže
posebej na nekem od šolskih področij, na kar sta opozorila Haile in Ngu-
yen, čeprav tudi ta avtorja nista ugotovila jasnih vzorcev.14 Tudi pri nas se
ne kažejo jasna odstopanja, ne kadar opazujemo družbeni položaj kot ce-
loto ne kadar opazujemo izobrazbo matere kot najdejavnejšo komponen-
to le-tega (v zvezi z oceno pri slovenskem jeziku, matematiki in pri pri pr-
vem tujem jeziku). Je pa povezanost med družbenim položajem in šolsko
uspešnostjo ter njenimi komponentami vedno krepkejša pri dečkih kot pa
pri deklicah.
Torej, družbeni položaj družine pomembno vpliva na šolsko uspešnost
dijakov, ni pa še nakazano prek katerih mehanizmov. Bolj je značilen vpliv
pri dečkih, pri katerih je sicer splošni uspeh nižji.
13 M. M. Jaeger, A. Holm, Does parents’ economic, cultural and social capital explain the social
class effect on educational attainment in the Scandinavian mobility regime?, Social Science Re-
search (2007), št. 2. G. N. Marks, Cross-National Differences and Accounting for Social Class
Inequalities in Education, International Sociology (2005), št. 4.
14 G. A. Haile, A. N. Nguyen, Determinants of academic attainment in the United States: A
quantile regression analysis of test scores, Education Economics (2008), št. 1.
