Page 44 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 44
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
Slika 2: Družbeni položaj družine po kvartilih in šolska uspešnost
Vendar, čeprav vse tri sestavine sodelujejo relevantno v indikatorju, niso
vse enakega pomena za opazovano šolsko uspešnost; Slika 2 v tem smislu
utegne nekoliko zavesti. Ekonomski položaj dejansko ni neposredno po-
vezan s šolsko uspešnostjo. Ugotovili smo (analiza ni predstavljena), da je
namesto ekonomskega statusa razpolaganje staršev v namene šolskih stro-
škov relevanten tozadeven prediktor, kar kaže na situacijo, ki bi jo lahko
imenovali postmoderna. V nasprotju s tem je izobrazba staršev statistič-
no značilna in visoko povezana s šolsko uspešnostjo naših respondentov.
Regresijski model (Tabela 4) kaže, da se subjektivno zaznani ekonomski
položaj (sposobnost 17-letnikov za takšno oceno je nekoliko vprašljiva) v
povezavi z izobrazbo izkaže kot statistično značilen v negativni smeri (glej
opombo), čeprav je Pearsonov korelacijski koeficient med ekonomskim po-
ložajem in šolsko uspešnostjo nizek in ni statistično značilen (r = 0,03; p
> 0,05, tudi vsebinsko v negativni smeri). To kaže, da odsotnost povezave
na ravni analize korelacije pravzaprav pomeni, da ima ekonomski položaj
družine same nekoliko negativen pomen, kar se v analizi korelacije skrije za
dejstvom, da imajo izobraženi tudi nekoliko višji ekonomski status. Ko pa
to razložimo v okviru konstrukta družbeni položaj, se kaže negativen vpliv
ekonomskega statusa na šolsko uspešnost. Čeprav gre za svojevrstno pre-
Slika 2: Družbeni položaj družine po kvartilih in šolska uspešnost
Vendar, čeprav vse tri sestavine sodelujejo relevantno v indikatorju, niso
vse enakega pomena za opazovano šolsko uspešnost; Slika 2 v tem smislu
utegne nekoliko zavesti. Ekonomski položaj dejansko ni neposredno po-
vezan s šolsko uspešnostjo. Ugotovili smo (analiza ni predstavljena), da je
namesto ekonomskega statusa razpolaganje staršev v namene šolskih stro-
škov relevanten tozadeven prediktor, kar kaže na situacijo, ki bi jo lahko
imenovali postmoderna. V nasprotju s tem je izobrazba staršev statistič-
no značilna in visoko povezana s šolsko uspešnostjo naših respondentov.
Regresijski model (Tabela 4) kaže, da se subjektivno zaznani ekonomski
položaj (sposobnost 17-letnikov za takšno oceno je nekoliko vprašljiva) v
povezavi z izobrazbo izkaže kot statistično značilen v negativni smeri (glej
opombo), čeprav je Pearsonov korelacijski koeficient med ekonomskim po-
ložajem in šolsko uspešnostjo nizek in ni statistično značilen (r = 0,03; p
> 0,05, tudi vsebinsko v negativni smeri). To kaže, da odsotnost povezave
na ravni analize korelacije pravzaprav pomeni, da ima ekonomski položaj
družine same nekoliko negativen pomen, kar se v analizi korelacije skrije za
dejstvom, da imajo izobraženi tudi nekoliko višji ekonomski status. Ko pa
to razložimo v okviru konstrukta družbeni položaj, se kaže negativen vpliv
ekonomskega statusa na šolsko uspešnost. Čeprav gre za svojevrstno pre-
