Page 43 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 43
Družbeni položaj in šolska uspešnost
glavnih tem sociologije izobraževanja kot sociološke panoge, vendar je tre-
ba poudariti, da si raziskovalci niso enotni glede mehanizma prenosa teh
neenakosti in dimenzij neenakosti oz. družbenega položaja, ki bi naj bili v
današnjem času najbolj relevantni. V klasičnih raziskavah Bourdieu pou-
darja starševski ‚kulturni kapital‘, Bernstein pa poudarja jezikovno kodo,
ki je v rabi v družini.9 Drugačno pot ubere Goldthorpe, namreč da starši
in otroci izvajajo nek racionalni izračun upoštevajoč svoje družinske resur-
se. Goldthorpe meni in ugotavlja, da kljub rastoči blaginji v industrijskih
družbah, kljub brezplačnemu izobraževanju na nekaterih stopnjah še ve-
dno ostajajo materialni stroški in da so prav ti pomemben omejujoč dejav-
nik, ki ga starši upoštevajo, zlasti ko gre za šolske prehode.10 Torej on uvr-
šča to vprašanje reprodukcije v okvire racionalne izbire.11 Ob pregledu raz-
iskovalnih dosežkov in metodologij, Breen in Jonsson poudarjata vsepriso-
tnost teh povezav, vendar brez možnosti, da se ugotovi nek splošni meha-
nizem, tudi ne povezanost s šolskimi sistemi. Poudarjata pa racionalno iz-
biro kot nov pristop v raziskovanju.12
Naš inštrument družbenega položaja sicer ni optimalen glede interne
konsistentnosti sumacijske spremenljivke (C. Alpha = 0,64), vendar je te-
oretično tako relevanten, da ga lahko brez zadržka uporabimo. Sicer mu
manjka še komponenta poklica, vendar lahko pričakujemo, da ta ne bi vne-
sel bistvenih sprememb, ker je organsko povezano tako z izobrazbo kot z
ekonomskim statusom.
Učence smo rangirali glede na družbeni položaj v štiri skupine (kvarti-
le). Slika 2 prikazuje šolski uspeh učenca glede na pripadnost kvartilu. Na-
zorno pokaže, kar je razvidno iz korelacijskega koeficienta (r = 0,22; p <
0,001); namreč, da je povezanost med družbenim položajem družine in
šolsko uspešnostjo izrazita. Kaže se izrazita podoba krivulje dviga uspe-
šnosti vzporedno s položajem. Bolj izrazit dvig uspešnosti vzporedno z dvi-
gom družbenega položaja je pri dečkih, kar pove tudi korelacijski koefici-
ent (rdečki = 0,29, rdeklice = 0,26).
9 B. Bernstein, Class, Codes and Control, Paladin, Herts 1973.
10 J. H. Goldthorpe, Class Analysis and the Reorientation of Class Theory: The Case of Persi-
sting Differentials in Educational Attainment, British Journal of Sociology (1996), št. 1.
11 J. H. Goldthorpe, Class Analysis and the Reorientation of Class Theory: The Case of Per-
sisting Differentials in Educational Attainment, British Journal of Sociology (1996), št. 1. M.
Jackson, R. Erikson, J. H. Goldthorpe, M. Yaish, Primary and Secondary Effects in Class Diffe-
rentials in Educational Attainment, Acta Sociologica (2007), št. 3.
12 R. Breen, J. O. Jonsson, Inequality of opportunity in comparative perspective: Recent rese-
arch on educational attainment and social mobility, Annual Review of Sociology (2005), št. 1.
glavnih tem sociologije izobraževanja kot sociološke panoge, vendar je tre-
ba poudariti, da si raziskovalci niso enotni glede mehanizma prenosa teh
neenakosti in dimenzij neenakosti oz. družbenega položaja, ki bi naj bili v
današnjem času najbolj relevantni. V klasičnih raziskavah Bourdieu pou-
darja starševski ‚kulturni kapital‘, Bernstein pa poudarja jezikovno kodo,
ki je v rabi v družini.9 Drugačno pot ubere Goldthorpe, namreč da starši
in otroci izvajajo nek racionalni izračun upoštevajoč svoje družinske resur-
se. Goldthorpe meni in ugotavlja, da kljub rastoči blaginji v industrijskih
družbah, kljub brezplačnemu izobraževanju na nekaterih stopnjah še ve-
dno ostajajo materialni stroški in da so prav ti pomemben omejujoč dejav-
nik, ki ga starši upoštevajo, zlasti ko gre za šolske prehode.10 Torej on uvr-
šča to vprašanje reprodukcije v okvire racionalne izbire.11 Ob pregledu raz-
iskovalnih dosežkov in metodologij, Breen in Jonsson poudarjata vsepriso-
tnost teh povezav, vendar brez možnosti, da se ugotovi nek splošni meha-
nizem, tudi ne povezanost s šolskimi sistemi. Poudarjata pa racionalno iz-
biro kot nov pristop v raziskovanju.12
Naš inštrument družbenega položaja sicer ni optimalen glede interne
konsistentnosti sumacijske spremenljivke (C. Alpha = 0,64), vendar je te-
oretično tako relevanten, da ga lahko brez zadržka uporabimo. Sicer mu
manjka še komponenta poklica, vendar lahko pričakujemo, da ta ne bi vne-
sel bistvenih sprememb, ker je organsko povezano tako z izobrazbo kot z
ekonomskim statusom.
Učence smo rangirali glede na družbeni položaj v štiri skupine (kvarti-
le). Slika 2 prikazuje šolski uspeh učenca glede na pripadnost kvartilu. Na-
zorno pokaže, kar je razvidno iz korelacijskega koeficienta (r = 0,22; p <
0,001); namreč, da je povezanost med družbenim položajem družine in
šolsko uspešnostjo izrazita. Kaže se izrazita podoba krivulje dviga uspe-
šnosti vzporedno s položajem. Bolj izrazit dvig uspešnosti vzporedno z dvi-
gom družbenega položaja je pri dečkih, kar pove tudi korelacijski koefici-
ent (rdečki = 0,29, rdeklice = 0,26).
9 B. Bernstein, Class, Codes and Control, Paladin, Herts 1973.
10 J. H. Goldthorpe, Class Analysis and the Reorientation of Class Theory: The Case of Persi-
sting Differentials in Educational Attainment, British Journal of Sociology (1996), št. 1.
11 J. H. Goldthorpe, Class Analysis and the Reorientation of Class Theory: The Case of Per-
sisting Differentials in Educational Attainment, British Journal of Sociology (1996), št. 1. M.
Jackson, R. Erikson, J. H. Goldthorpe, M. Yaish, Primary and Secondary Effects in Class Diffe-
rentials in Educational Attainment, Acta Sociologica (2007), št. 3.
12 R. Breen, J. O. Jonsson, Inequality of opportunity in comparative perspective: Recent rese-
arch on educational attainment and social mobility, Annual Review of Sociology (2005), št. 1.
