Page 42 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 42
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
obstoj stratifikacijskih neenakosti vnaša motivacijo za učinkovito delo in
"zdravo tekmovalnost" v družbeni sistem.
Pojmu meritokracija se očita, da ne loči med dejanskim uspešnim delo-
vanjem in prizadevanjem, na eni strani, in šolsko izobrazbo na drugi, saj
slednja ni vedno brezhiben indikator prvega. Očita se tudi, da v ZDA, do-
mnevno najbolj modernizirani družbi,4 upada obseg relativne družbene gi-
bljivosti, kar je v nasprotju s pojmom meritokracije.5 Za nas ni pomemben
očitek, da bi naj ‚meritokracija‘ bil konservativno naravnan pojem. 6
Tukaj ne bomo obravnavali vseh vprašanj o sestavi in dimenzijah druž-
benega položaja. O tem so razprave v družboslovju med najobsežnejšimi in
najzanimivejšimi,7 čeprav je že pri vprašanju pripisanosti in dosežka name-
njeno veliko razprav.8 Zadostuje navesti, da smo imeli omejene možnosti
za raziskovanje družbenega položaja. V vsakem primeru je družbeni polo-
žaj relevanten, ker je neposredno povezan s koristmi, privilegiji, razlikami
v porazdelitvi redkih dobrin, ki ga je njegov imetnik deležen.
Družbeni položaj smo raziskovali s tremi pokazatelji:
– zaznani ekonomski položaj (petčlena lestvica)
– stopnja dosežene šolske izobrazbe matere
– stopnja dosežene šolske izobrazbe očeta.
Relevantnost teh treh dimenzij kot pokazateljev družbenega položaja je
samoumevna, čeprav je morda vprašljivo, koliko 17-letniki (naši respon-
denti so bili predvsem te starosti) lahko objektivno zaznajo ekonomski po-
ložaj svoje družine v nekem širšem okolju. Izobrazbeni status obeh staršev
je pomemben, čeprav večina raziskav upošteva le ‚izobrazbeni status star-
šev‘, upoštevajoč višjega od dveh dosežkov ali pa samo status očeta. V na-
šem primeru se je izkazalo upoštevanje obeh statusov ločeno kot popolno-
ma upravičeno, ne ker bi se toliko razlikovala medsebojno, temveč ker se je
materin status izkazal za najbolj relevantnega.
V raziskovalni literaturi je nemalo izsledkov, ki nakazujejo na poveza-
nost družbenega statusa družine in šolske uspešnosti; to je pravzaprav ena
4 T. Parsons, The System of Modern Societies, Prentice Hall, Newburry Park, NJ 1971.
5 I. L. Horowitz, The moral economy of meritocracy: The unanticipated triumph of reform and
the failure of revolution in the West, Political Quarterly (2006), št. 1.
6 I. L. Horowitz, The moral economy of meritocracy: The unanticipated triumph of reform and
the failure of revolution in the West, Political Quarterly (2006), št. 1.
7 D. B. Grusky, Social stratification: class, race, and gender in sociological perspective, Westview
Press, Boulder 2001.
8 T. Parsons, The System of Modern Societies, Prentice Hall, Newburry Park, NJ 1971. M. Young,
The Rise of Meritocracy, 1870-2033, Thames and Hudson, London 1958.
obstoj stratifikacijskih neenakosti vnaša motivacijo za učinkovito delo in
"zdravo tekmovalnost" v družbeni sistem.
Pojmu meritokracija se očita, da ne loči med dejanskim uspešnim delo-
vanjem in prizadevanjem, na eni strani, in šolsko izobrazbo na drugi, saj
slednja ni vedno brezhiben indikator prvega. Očita se tudi, da v ZDA, do-
mnevno najbolj modernizirani družbi,4 upada obseg relativne družbene gi-
bljivosti, kar je v nasprotju s pojmom meritokracije.5 Za nas ni pomemben
očitek, da bi naj ‚meritokracija‘ bil konservativno naravnan pojem. 6
Tukaj ne bomo obravnavali vseh vprašanj o sestavi in dimenzijah druž-
benega položaja. O tem so razprave v družboslovju med najobsežnejšimi in
najzanimivejšimi,7 čeprav je že pri vprašanju pripisanosti in dosežka name-
njeno veliko razprav.8 Zadostuje navesti, da smo imeli omejene možnosti
za raziskovanje družbenega položaja. V vsakem primeru je družbeni polo-
žaj relevanten, ker je neposredno povezan s koristmi, privilegiji, razlikami
v porazdelitvi redkih dobrin, ki ga je njegov imetnik deležen.
Družbeni položaj smo raziskovali s tremi pokazatelji:
– zaznani ekonomski položaj (petčlena lestvica)
– stopnja dosežene šolske izobrazbe matere
– stopnja dosežene šolske izobrazbe očeta.
Relevantnost teh treh dimenzij kot pokazateljev družbenega položaja je
samoumevna, čeprav je morda vprašljivo, koliko 17-letniki (naši respon-
denti so bili predvsem te starosti) lahko objektivno zaznajo ekonomski po-
ložaj svoje družine v nekem širšem okolju. Izobrazbeni status obeh staršev
je pomemben, čeprav večina raziskav upošteva le ‚izobrazbeni status star-
šev‘, upoštevajoč višjega od dveh dosežkov ali pa samo status očeta. V na-
šem primeru se je izkazalo upoštevanje obeh statusov ločeno kot popolno-
ma upravičeno, ne ker bi se toliko razlikovala medsebojno, temveč ker se je
materin status izkazal za najbolj relevantnega.
V raziskovalni literaturi je nemalo izsledkov, ki nakazujejo na poveza-
nost družbenega statusa družine in šolske uspešnosti; to je pravzaprav ena
4 T. Parsons, The System of Modern Societies, Prentice Hall, Newburry Park, NJ 1971.
5 I. L. Horowitz, The moral economy of meritocracy: The unanticipated triumph of reform and
the failure of revolution in the West, Political Quarterly (2006), št. 1.
6 I. L. Horowitz, The moral economy of meritocracy: The unanticipated triumph of reform and
the failure of revolution in the West, Political Quarterly (2006), št. 1.
7 D. B. Grusky, Social stratification: class, race, and gender in sociological perspective, Westview
Press, Boulder 2001.
8 T. Parsons, The System of Modern Societies, Prentice Hall, Newburry Park, NJ 1971. M. Young,
The Rise of Meritocracy, 1870-2033, Thames and Hudson, London 1958.
