Page 40 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 40
 Kdo je uspešen v slovenskih šolah?

nanjo avtoriteto ali pomembne druge ter v povprečju izhajajo iz družin, ki
imajo nekoliko višji družbeni status kot pa družine deklet iz našega vzorca.

V splošnem so torej pri dekletih višje izražene spremenljivke, ki se nave-
zujejo na boljšo šolsko uspešnost in pozitivnejši odnos do izobraževanja (ne-
posredno kot pretekle šolske izkušnje oziroma kot učna uspešnost, posredno
kot odnos do šole, osebnostne lastnosti, ki se navezujejo na doseganje (lokus
nadzora) ali socializacijsko v navezavi na odnos s starši (npr. nadzor obeh
staršev). Ton večine spremenljivk, ki so primerjalno pri fantih izražene z viš-
jimi vrednostmi, je usmerjen v odmik od šole in dosežkov v njej.

V okviru pričujoče raziskave so bile razlike med spoloma preizkušene z
drugimi dejavniki in izkazalo se je, da standardne sociodemografske spre-
menljivke (ekonomski položaj družine, izobrazba obeh staršev, velikost in
struktura družine) ne odpravijo vpliva spola. Ko je bil dodan še nabor social-
no-psiholoških spremenljivk, je bilo za fante ugotovljeno, da dominira spre-
menljivka ”rezultat na testu sposobnosti”, pomemben vpliv pa izkazuje tudi
izobrazba staršev in šolska deviantnost. Rezultati so prikazani v Tabeli 3.

Pri dekletih se je pokazal močnejši vpliv kulturnega kapitala, ki sicer kaže
statistično značilen vpliv samo pri dekletih. Tudi vpliv psiholoških spremen-
ljivk kaže nekoliko spolno diferenciran vzorec: pri dekletih, ki so sicer šolsko
uspešnejša, je bolj izrazit vpliv šolske deviantnosti. Sicer se v zvezi s fantovsko
populacijo učencev v osnovnih šolah in posledično prav tako v srednjih šo-
lah zastavlja izobraževalnemu sistemu nekaj vprašanj, na katera se bo moral
učinkovito odzvati.

Med opazovanimi pojavi v okviru pričujoče raziskave se kot najresnejši pro-
blem izkazuje sistemsko zaostajanje fantov za dekleti v učnem uspehu. Mo-
rebitno prilagajanje šolskega sistema specifiki fantovskega odraščanja se tako
odpira kot nov problem za šolsko politiko. Kazalo bi morda razmišljati o ne-
katerih oblikah pozitivne diskriminacije fantovske populacije v smislu večje
pozornosti, ki bi jo šolski sistem namenjal motivaciji fantov in povečevanju
njihove navezanosti na šolo, ki se je izkazovala kot izrazito pozitiven dejavnik
šolske uspešnosti. Tudi učno in vzgojno delo učiteljev s fantovsko populacijo
bi lahko prispevalo k povečanju njihove motiviranosti za šolsko delo: metode
poučevanja, ki bi upoštevale specifiko fantovske psihosocialne strukture, po-
zitivni elementi tekmovalnosti, kjer se fantje izkazujejo kot uspešni, spodbu-
janje na področjih, kjer se fantovska populacija izkazuje kot uspešna (mate-
matika, računalništvo, tehniški pouk, nekatera področja naravoslovja). Ak-
tivne oblike in metode dela pri pouku in domačih šolskih zadolžitvah bi k ve-
čji motiviranosti fantov prav tako utegnile prispevati. Uporabo računalnikov
kot sistemsko uveljavljene učne tehnologije je smiselno spodbujati in razvijati.
   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44   45