Page 41 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 41
gej Flere
Družbeni položaj
in šolska uspešnost
Družbeni položaj je v okviru naše obravnave pogojenosti šolske
uspešnosti posebej zaminiv, ker utegne biti dojet kot pripisan in
kot dosežen. Družbeni položaj sodi med osnovne družboslovne pojme.
Nakazuje mesto, ki ga imajo posameznik in cele skupine (družine, poklici
idr.) v okviru družbe dojete na nek prostorski način, predvsem pa na rang
in ugled subjektov v družbi. Dosežen družbeni položaj je najbolj povezan s
šolanjem, šolanje pa je glavni sodobni mehanizem za dosego le-tega.1 S tem
še ne trdimo, da v doseganju družbenega položaja preko šole ne delujejo
neki globlji družbeni in psihološki mehanizmi.
Ko gre za naš problem, je pomembno, ali in koliko se družbene neenako-
sti odražajo in reproducirajo v teku šolanja, ali šola deluje kot instrument
legitimiranja že obstoječih neenakosti in reprodukcije, ali pa je, v naspro-
tju s tem, družba meritokratična. Ideja meritokracije se je prijela kot soci-
ološki pojem po njenem lansiranju s strani angleškega sociologa M. Youn-
ga kot ironične opazke.2
Pojem je široko uveljavljen, sprejel ga je tudi Parsons v eni svojih zadnjih
študij kot usmeritev v razvoju sodobne družbe, kot bistven element moder-
nizacije, kot plat modernizacije, vezane na stratifikacijo.3 Torej stratifika-
cija preneha biti neposredno in uradno dedna, ne preneha pa obstajati in
ne preneha biti vzvod domnevno učinkovitega funkcioniranja družbe, saj
1 D. Bell, The Coming of Post-Industrial Society, Basic Books, New York 1971. D. B. Grusky, So-
cial stratification: class, race, and gender in sociological perspective, Westview Press, Boulder 2001.
2 M. Young, The Rise of Meritocracy, 1870-2033, Thames and Hudson, London 1958.
3 T. Parsons, The System of Modern Societies, Prentice Hall, Newburry Park, NJ 1971.
Družbeni položaj
in šolska uspešnost
Družbeni položaj je v okviru naše obravnave pogojenosti šolske
uspešnosti posebej zaminiv, ker utegne biti dojet kot pripisan in
kot dosežen. Družbeni položaj sodi med osnovne družboslovne pojme.
Nakazuje mesto, ki ga imajo posameznik in cele skupine (družine, poklici
idr.) v okviru družbe dojete na nek prostorski način, predvsem pa na rang
in ugled subjektov v družbi. Dosežen družbeni položaj je najbolj povezan s
šolanjem, šolanje pa je glavni sodobni mehanizem za dosego le-tega.1 S tem
še ne trdimo, da v doseganju družbenega položaja preko šole ne delujejo
neki globlji družbeni in psihološki mehanizmi.
Ko gre za naš problem, je pomembno, ali in koliko se družbene neenako-
sti odražajo in reproducirajo v teku šolanja, ali šola deluje kot instrument
legitimiranja že obstoječih neenakosti in reprodukcije, ali pa je, v naspro-
tju s tem, družba meritokratična. Ideja meritokracije se je prijela kot soci-
ološki pojem po njenem lansiranju s strani angleškega sociologa M. Youn-
ga kot ironične opazke.2
Pojem je široko uveljavljen, sprejel ga je tudi Parsons v eni svojih zadnjih
študij kot usmeritev v razvoju sodobne družbe, kot bistven element moder-
nizacije, kot plat modernizacije, vezane na stratifikacijo.3 Torej stratifika-
cija preneha biti neposredno in uradno dedna, ne preneha pa obstajati in
ne preneha biti vzvod domnevno učinkovitega funkcioniranja družbe, saj
1 D. Bell, The Coming of Post-Industrial Society, Basic Books, New York 1971. D. B. Grusky, So-
cial stratification: class, race, and gender in sociological perspective, Westview Press, Boulder 2001.
2 M. Young, The Rise of Meritocracy, 1870-2033, Thames and Hudson, London 1958.
3 T. Parsons, The System of Modern Societies, Prentice Hall, Newburry Park, NJ 1971.
