Page 39 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 39
Teoretično-metodološka zastavitev preučevanja šolske uspešnosti
Tabela 3: Multipla regresijska analiza šolske uspešnosti v OŠ po spolu
Glede na osnovne opisne statistike lahko spremenljivke, kjer so razlike po-
membne, razdelimo na tiste, kjer so povprečne ocene primerjalno višje pri
srednješolkah, in tiste, kjer so povprečja višja pri srednješolcih. Dekleta ima-
jo tako višje rezultate pri šolski uspešnosti v osnovni šoli, bližini matere, nad-
zoru obeh staršev, negativni samopodobi, socialni anksioznosti, internem lo-
kusu nadzora, anomičnosti in kulturnem kapitalu. Fantje imajo višja povpre-
čja pri šolski deviantnosti, eksternem lokusu nadzora – pomembni drugi in
pri družbenem statusu družine. Dekleta so bila torej uspešnejša v preteklem
(osnovnošolskem) šolanju, neuspehe pripisujejo lastni (ne)dejavnosti, so bliž-
je z materjo in občutijo več nadzora s strani staršev. Pri fantih je več šolske
deviantnosti, šolsko uspešnost ali neuspešnost bolj kot dekleta vežejo na zu-
Tabela 3: Multipla regresijska analiza šolske uspešnosti v OŠ po spolu
Glede na osnovne opisne statistike lahko spremenljivke, kjer so razlike po-
membne, razdelimo na tiste, kjer so povprečne ocene primerjalno višje pri
srednješolkah, in tiste, kjer so povprečja višja pri srednješolcih. Dekleta ima-
jo tako višje rezultate pri šolski uspešnosti v osnovni šoli, bližini matere, nad-
zoru obeh staršev, negativni samopodobi, socialni anksioznosti, internem lo-
kusu nadzora, anomičnosti in kulturnem kapitalu. Fantje imajo višja povpre-
čja pri šolski deviantnosti, eksternem lokusu nadzora – pomembni drugi in
pri družbenem statusu družine. Dekleta so bila torej uspešnejša v preteklem
(osnovnošolskem) šolanju, neuspehe pripisujejo lastni (ne)dejavnosti, so bliž-
je z materjo in občutijo več nadzora s strani staršev. Pri fantih je več šolske
deviantnosti, šolsko uspešnost ali neuspešnost bolj kot dekleta vežejo na zu-
