Page 35 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 35
ina Tavčar Krajnc
Spol in šolska
uspešnost
Pretekle študije dijaške populacije poklicnih šol v Sloveniji1 so pokaza-
le, da so razlike v učni uspešnosti med fanti in dekleti v osnovni šoli
statistično pomembne (p < 0,01), v 2. letniku srednje šole pa so se že izka-
zale kot nesignifikantne. Za celotno populacijo srednješolcev pa se je signi-
fikantnost razlik še ohranjala. Iz tega bi morda lahko sklepali, da se raz-
like sčasoma zmanjšujejo, da so povezane z razlikami v psihičnem razvo-
ju, da spola kažeta imanentno razliko v nagnjenosti do posameznih spo-
znavnih področij – vendar so se takšni sklepi izkazali kot omejeno upo-
rabni. Ugotovitve v smislu pomembnosti spola pri analizi dejavnikov šol-
ske uspešnosti in zmanjševanja razlik z višanjem ravni izobraževanja so si-
cer skladne z ugotovitvami drugih študij, ki pa so tudi pokazale, da je pri-
pisovanje pomembnih razlik v šolski uspešnosti spolu lahko poenostavlje-
no v smislu pripisovanja nižje šolske uspešnosti fantom. Tinklin tako po-
udarja, da je edini dejavnik, s katerim je mogoče razložiti spolne razlike
v šolski uspešnosti (ugotovljeno na vzorcu škotskih srednješolcev v staro-
sti 16 let), da »dekleta jemljejo šolo resneje kot fantje«.2 Drugi dejavniki
bolj kot na razlike med spoloma kažejo na vplivnost širših kulturnih dejav-
nikov v oblikovanju spolnih razlik. Za Škotsko tako avtorica ugotavlja, da
podatki kažejo, da fantje po šolski uspešnosti zaostajajo do 16. leta staro-
sti, med 17. in 18. letom pa se razlike postopoma zmanjšujejo in postane-
jo nesignifikantne. V britanskem okolju tako izpostavljajo problematiko
1 S. Flere, R. Klanjšek, B. Musil, M. Tavčar Krajnc, A. Kirbiš, A. Naterer, Dejavniki šolske uspešno-
sti v poklicnem izobraževanju: poročilo o rezultatih raziskave, Pedagoški inštitut, Ljubljana 2008.
2 T. Tinklin, Gender Differences and High Attainment, British Educational Research Journal
(2003), št. 3.
Spol in šolska
uspešnost
Pretekle študije dijaške populacije poklicnih šol v Sloveniji1 so pokaza-
le, da so razlike v učni uspešnosti med fanti in dekleti v osnovni šoli
statistično pomembne (p < 0,01), v 2. letniku srednje šole pa so se že izka-
zale kot nesignifikantne. Za celotno populacijo srednješolcev pa se je signi-
fikantnost razlik še ohranjala. Iz tega bi morda lahko sklepali, da se raz-
like sčasoma zmanjšujejo, da so povezane z razlikami v psihičnem razvo-
ju, da spola kažeta imanentno razliko v nagnjenosti do posameznih spo-
znavnih področij – vendar so se takšni sklepi izkazali kot omejeno upo-
rabni. Ugotovitve v smislu pomembnosti spola pri analizi dejavnikov šol-
ske uspešnosti in zmanjševanja razlik z višanjem ravni izobraževanja so si-
cer skladne z ugotovitvami drugih študij, ki pa so tudi pokazale, da je pri-
pisovanje pomembnih razlik v šolski uspešnosti spolu lahko poenostavlje-
no v smislu pripisovanja nižje šolske uspešnosti fantom. Tinklin tako po-
udarja, da je edini dejavnik, s katerim je mogoče razložiti spolne razlike
v šolski uspešnosti (ugotovljeno na vzorcu škotskih srednješolcev v staro-
sti 16 let), da »dekleta jemljejo šolo resneje kot fantje«.2 Drugi dejavniki
bolj kot na razlike med spoloma kažejo na vplivnost širših kulturnih dejav-
nikov v oblikovanju spolnih razlik. Za Škotsko tako avtorica ugotavlja, da
podatki kažejo, da fantje po šolski uspešnosti zaostajajo do 16. leta staro-
sti, med 17. in 18. letom pa se razlike postopoma zmanjšujejo in postane-
jo nesignifikantne. V britanskem okolju tako izpostavljajo problematiko
1 S. Flere, R. Klanjšek, B. Musil, M. Tavčar Krajnc, A. Kirbiš, A. Naterer, Dejavniki šolske uspešno-
sti v poklicnem izobraževanju: poročilo o rezultatih raziskave, Pedagoški inštitut, Ljubljana 2008.
2 T. Tinklin, Gender Differences and High Attainment, British Educational Research Journal
(2003), št. 3.
