Page 36 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 36
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
oženja eksplanatornih analiz šolske uspešnosti na spol in zmanjšano po-
zornost drugim dejavnikom socialnega razlikovanja (razslojenost, rasne in
etnične razlike, družinske razmere ipd.). Za dijake po 16. letu tako ugota-
vlja, da postane poleg šolske uspešnosti na nižjih ravneh edini pomemben
dejavnik eksplikacije razlik socialna prikrajšanost,3 pri čemer se sklicuje
tudi na druge angleške raziskave.4 Ob tem navaja še nekatere šolske dejav-
nike, ki so jih raziskovali Powney in Arnot s sodelavci: odnos učitelji-učen-
ci, učni proces, učne vsebine, metode ocenjevanja, ter vrstniški vpliv.5 Za-
nimive so tudi ugotovitve Hutchisona, ko poudarja, da so trditve o zaosta-
janju fantov v šolskih dosežkih poenostavljene, da temeljijo izključno na
kvantitativnih evidencah, zanemarjajo pa kvalitativne.6 S svojimi pomisle-
ki tako vnaša v razpravo nove dimenzije, vredne razprave. Tako vse ugoto-
vitve v zvezi s spolom šele odpirajo razpravo o razlikah med spoloma v izo-
braževanju v Sloveniji na različnih ravneh analize, s pridobljenimi podatki
bo mogoče opraviti še natančnejše analize in jih primerjati z ugotovitvami
v drugih kulturnih okoljih.
Poglejmo najprej porazdelitev obeh spolov na lestvici šolske uspešnosti,
in prikazane za vzorec respondentov po kvartilih (Slika 1). Jasno je razvi-
dno, da se v zgornjih dveh kvartilih koncentrira izraziteje dekliška popula-
cija, v spodnjih dveh pa fantovska.
V preliminarni analizi preučevanja razlik med spoloma smo na celo-
tnem preučevanem vzorcu izvedli multivariatno analizo variance (MA-
NOVA) po metodi ponovnih meritev, kjer sta kot faktorski spremenljiv-
ki oziroma dejavnika učinka med subjekti nastopali vrsta šole in spol, po-
samezne sumacijske spremenljivke pa kot odvisne spremenljivke (brez spre-
menljivke Inteligenčni količnik, ki smo jo izključili zaradi drugačne mer-
ske lestvice in posledično razpona rezultatov). Rezultati preizkusov učin-
kov med subjekti znova potrjujejo signifikantnost razlik med spoloma (F
(2, 1170) = 49,32, p < 0,01). Interakcijski učinek med spolom in vrsto šole
ni bil statistično pomemben (F (2, 1170) = 2,29, p = 0,10), kar pomeni, da
ni statistično pomembnih razlik med povprečji v kombinaciji spola in vr-
3 T. Tinklin, Gender Differences and High Attainment, British Educational Research Journal
(2003), št. 3.
4 A. Biggart, Gender and Low Achievement, University of Edinburgh, Edinburgh 2000. M.
Yang, G. Woodhouse, Progress from GCSE to A and AS level: institutional and gender differen-
ces, and trends over time, British Educational Research Journal (2001), št. 1.
5 M. Arnot, J. Gray, M. James, J. Rudduck, G. Duveen, Recent Research on Gender and Educatio-
nal Performance, The Stationery Office, London 1998. J. Powney, Gender and Attainment: a re-
view, Scottish Council for Research in Education, Edinburgh 1996.
6 D. Hutchison, A Critical Evaluation of »Raising Boys’ Attainment«, Educational Psycholo-
gy in Practice (2004), št. 1.
oženja eksplanatornih analiz šolske uspešnosti na spol in zmanjšano po-
zornost drugim dejavnikom socialnega razlikovanja (razslojenost, rasne in
etnične razlike, družinske razmere ipd.). Za dijake po 16. letu tako ugota-
vlja, da postane poleg šolske uspešnosti na nižjih ravneh edini pomemben
dejavnik eksplikacije razlik socialna prikrajšanost,3 pri čemer se sklicuje
tudi na druge angleške raziskave.4 Ob tem navaja še nekatere šolske dejav-
nike, ki so jih raziskovali Powney in Arnot s sodelavci: odnos učitelji-učen-
ci, učni proces, učne vsebine, metode ocenjevanja, ter vrstniški vpliv.5 Za-
nimive so tudi ugotovitve Hutchisona, ko poudarja, da so trditve o zaosta-
janju fantov v šolskih dosežkih poenostavljene, da temeljijo izključno na
kvantitativnih evidencah, zanemarjajo pa kvalitativne.6 S svojimi pomisle-
ki tako vnaša v razpravo nove dimenzije, vredne razprave. Tako vse ugoto-
vitve v zvezi s spolom šele odpirajo razpravo o razlikah med spoloma v izo-
braževanju v Sloveniji na različnih ravneh analize, s pridobljenimi podatki
bo mogoče opraviti še natančnejše analize in jih primerjati z ugotovitvami
v drugih kulturnih okoljih.
Poglejmo najprej porazdelitev obeh spolov na lestvici šolske uspešnosti,
in prikazane za vzorec respondentov po kvartilih (Slika 1). Jasno je razvi-
dno, da se v zgornjih dveh kvartilih koncentrira izraziteje dekliška popula-
cija, v spodnjih dveh pa fantovska.
V preliminarni analizi preučevanja razlik med spoloma smo na celo-
tnem preučevanem vzorcu izvedli multivariatno analizo variance (MA-
NOVA) po metodi ponovnih meritev, kjer sta kot faktorski spremenljiv-
ki oziroma dejavnika učinka med subjekti nastopali vrsta šole in spol, po-
samezne sumacijske spremenljivke pa kot odvisne spremenljivke (brez spre-
menljivke Inteligenčni količnik, ki smo jo izključili zaradi drugačne mer-
ske lestvice in posledično razpona rezultatov). Rezultati preizkusov učin-
kov med subjekti znova potrjujejo signifikantnost razlik med spoloma (F
(2, 1170) = 49,32, p < 0,01). Interakcijski učinek med spolom in vrsto šole
ni bil statistično pomemben (F (2, 1170) = 2,29, p = 0,10), kar pomeni, da
ni statistično pomembnih razlik med povprečji v kombinaciji spola in vr-
3 T. Tinklin, Gender Differences and High Attainment, British Educational Research Journal
(2003), št. 3.
4 A. Biggart, Gender and Low Achievement, University of Edinburgh, Edinburgh 2000. M.
Yang, G. Woodhouse, Progress from GCSE to A and AS level: institutional and gender differen-
ces, and trends over time, British Educational Research Journal (2001), št. 1.
5 M. Arnot, J. Gray, M. James, J. Rudduck, G. Duveen, Recent Research on Gender and Educatio-
nal Performance, The Stationery Office, London 1998. J. Powney, Gender and Attainment: a re-
view, Scottish Council for Research in Education, Edinburgh 1996.
6 D. Hutchison, A Critical Evaluation of »Raising Boys’ Attainment«, Educational Psycholo-
gy in Practice (2004), št. 1.
