Page 37 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 37
Teoretično-metodološka zastavitev preučevanja šolske uspešnosti
ste šole. Razlike med spoloma so torej sistematične ne glede na vrsto šole,
ki jo respondenti obiskujejo.
Slika 1: Šolska uspešnost po kvartilih
Iz ugotovitev preliminarnih analiz razlik med spoloma na celotnem
vzorcu smo v nadaljnjem podrobneje analizirali razlike med srednješol-
kami in srednješolci. Vse sumacijske spremenljivke smo analizirali po sta-
tističnem modelu analize variance (ANOVA), kjer so nastopale kot loče-
ne posamične odvisne spremenljivke, spol kot faktorska spremenljivka.
Osnovni opisni statistični podatki in rezultati F preizkusov so prikazani
v spodnji tabeli.
Rezultati analiz iz Tabele 2 kažejo, da se dijakinje in dijaki srednjih šol
statistično pomembno razlikujejo pri približno polovici obravnavanih su-
macijskih spremenljivk, in sicer pri naslednjih: šolska uspešnost v osnov-
ni šoli, šolska deviantnost, bližina matere, nadzor obeh staršev, negativna
samopodoba, socialna anksioznost, interni lokus nadzora, eksterni lokus
nadzora – pomembni drugi, družbeni status družine ter kulturni kapital.
ste šole. Razlike med spoloma so torej sistematične ne glede na vrsto šole,
ki jo respondenti obiskujejo.
Slika 1: Šolska uspešnost po kvartilih
Iz ugotovitev preliminarnih analiz razlik med spoloma na celotnem
vzorcu smo v nadaljnjem podrobneje analizirali razlike med srednješol-
kami in srednješolci. Vse sumacijske spremenljivke smo analizirali po sta-
tističnem modelu analize variance (ANOVA), kjer so nastopale kot loče-
ne posamične odvisne spremenljivke, spol kot faktorska spremenljivka.
Osnovni opisni statistični podatki in rezultati F preizkusov so prikazani
v spodnji tabeli.
Rezultati analiz iz Tabele 2 kažejo, da se dijakinje in dijaki srednjih šol
statistično pomembno razlikujejo pri približno polovici obravnavanih su-
macijskih spremenljivk, in sicer pri naslednjih: šolska uspešnost v osnov-
ni šoli, šolska deviantnost, bližina matere, nadzor obeh staršev, negativna
samopodoba, socialna anksioznost, interni lokus nadzora, eksterni lokus
nadzora – pomembni drugi, družbeni status družine ter kulturni kapital.