Page 34 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 34
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
ne k spoštovanju zakonodaje o varstvu osebnih podatkov. Tabela 1 celovi-
to prikazuje, kako so respondenti iz našega vzorca odgovorili na vprašanja
o svoji učni uspešnosti:
Od skupaj 1.304 anketiranih dijakov jih je na vseh šest obravnavanih
vprašanj veljavno odgovorilo 1.233. To je skupina, na katero se bo nanašala
večina nadaljnjih analiz. Povprečna vrednost zaključnega splošnega uspe-
ha z napredovanjem v višji razred upada, pri čemer je razlika v OŠ izrazita
predvsem med 6. in 7. razredom, še večji pa je padec izmerjene povprečne
splošne posameznikove uspešnosti na prehodu iz osnovne v srednjo šolo.
Dekleta na vseh točkah merjenja izkazujejo višje izmerjene vrednosti
šolske uspešnosti (Tabela 1), njihovo upadanje pa je razvidno z enakomer-
nim tempom. Očitno je tudi, da nabor treh predmetov (matematika, mate-
rinščina, tuji jezik) predstavlja zahtevnejšo skupino šolskih predmetov, saj
se pri vseh treh pojavljajo povprečja, ki so nižja od skupnega uspeha v za-
dnjem razredu osnovne šole. Ni presenečenje, da je najnižjo povprečno oce-
no najti pri matematiki. Hkrati so šolske ocene pri vseh treh predmetih re-
lativno dober prediktor šolske uspešnosti v srednji šoli (splošni učni uspeh
v prvem letniku srednje šole), kar pokažejo korelacijski koeficienti (Spear-
manov rho: slovenščina r = 0,45, matematika r = 0,50, tuji jezik r = 0,38).
Iz izračunanih korelacijskih koeficientov je razvidno, da ima najvišjo napo-
vedno vrednost zaključna ocena iz matematike.
ne k spoštovanju zakonodaje o varstvu osebnih podatkov. Tabela 1 celovi-
to prikazuje, kako so respondenti iz našega vzorca odgovorili na vprašanja
o svoji učni uspešnosti:
Od skupaj 1.304 anketiranih dijakov jih je na vseh šest obravnavanih
vprašanj veljavno odgovorilo 1.233. To je skupina, na katero se bo nanašala
večina nadaljnjih analiz. Povprečna vrednost zaključnega splošnega uspe-
ha z napredovanjem v višji razred upada, pri čemer je razlika v OŠ izrazita
predvsem med 6. in 7. razredom, še večji pa je padec izmerjene povprečne
splošne posameznikove uspešnosti na prehodu iz osnovne v srednjo šolo.
Dekleta na vseh točkah merjenja izkazujejo višje izmerjene vrednosti
šolske uspešnosti (Tabela 1), njihovo upadanje pa je razvidno z enakomer-
nim tempom. Očitno je tudi, da nabor treh predmetov (matematika, mate-
rinščina, tuji jezik) predstavlja zahtevnejšo skupino šolskih predmetov, saj
se pri vseh treh pojavljajo povprečja, ki so nižja od skupnega uspeha v za-
dnjem razredu osnovne šole. Ni presenečenje, da je najnižjo povprečno oce-
no najti pri matematiki. Hkrati so šolske ocene pri vseh treh predmetih re-
lativno dober prediktor šolske uspešnosti v srednji šoli (splošni učni uspeh
v prvem letniku srednje šole), kar pokažejo korelacijski koeficienti (Spear-
manov rho: slovenščina r = 0,45, matematika r = 0,50, tuji jezik r = 0,38).
Iz izračunanih korelacijskih koeficientov je razvidno, da ima najvišjo napo-
vedno vrednost zaključna ocena iz matematike.
