Page 33 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 33
Teoretično-metodološka zastavitev preučevanja šolske uspešnosti
– splošni učni uspeh v 8. razredu OŠ,
– zaključna ocena pri matematiki v zadnjem razredu OŠ,
– zaključna ocena pri slovenščini v zadnjem razredu OŠ,
– zaključna ocena pri tujem jeziku v zadnjem razredu OŠ.
Teh šest spremenljivk je pokazalo izjemno visoko stopnjo medseboj-
ne koreliranosti, kar je razvidno iz vrednosti Cronbachovega koeficienta
interne konsistentnosti pridobljene lestvice (C. alpha = 0,95). Sumirana
spremeljivka je bila za raziskovalne namene poimenovana kot ‚Šolska uspe-
šnost‘.
Tabela 1: Parcialne izmerjene vrednosti in sumirana spremenljivka učne uspe-
šnosti respondentov
* Kakšen je bil tvoj učni uspeh v…? / ** Kakšno končno oceno si imel(a) v za-
dnjem razredu OŠ pri …?
Podatki o šolski uspešnosti respondentov iz vzorca so bili pridobljeni z
anketiranjem dijakov drugih letnikov vključenih srednjih šol, ki so odgo-
varjali na vprašanja iz anketnega vprašalnika. Med njimi so bila tudi vpra-
šanja o individualni učni uspešnosti posameznega respondenta za tri posa-
mične predmete (matematika, materni jezik/slovenščina, prvi tuji jezik),7
o splošnem učnem uspehu v zadnjih treh razredih OŠ, ter o splošnem uč-
nem uspehu v 1. letniku srednje šole. Podatkov sicer ni mogoče pridobi-
ti iz nobenega centralnega registra, ker tako vodene evidence na ravni dr-
žave ne obstajajo, šole pa so za obravnavo podatkov svojih učencev zaveza-
7 Osnovnošolci v Sloveniji se lahko na osnovi ponudbe posamezne OŠ učijo različnih tujih jezi-
kov, najpogostejši je angleški jezik, sledi mu nemški jezik. Mogoče je tudi, da se učijo več kot ene-
ga tujega jezika, zato je bilo vprašanje formulirano: »Kakšno končno oceno si imel/a pri prvem
tujem jeziku v zadnjem razredu OŠ?«
– splošni učni uspeh v 8. razredu OŠ,
– zaključna ocena pri matematiki v zadnjem razredu OŠ,
– zaključna ocena pri slovenščini v zadnjem razredu OŠ,
– zaključna ocena pri tujem jeziku v zadnjem razredu OŠ.
Teh šest spremenljivk je pokazalo izjemno visoko stopnjo medseboj-
ne koreliranosti, kar je razvidno iz vrednosti Cronbachovega koeficienta
interne konsistentnosti pridobljene lestvice (C. alpha = 0,95). Sumirana
spremeljivka je bila za raziskovalne namene poimenovana kot ‚Šolska uspe-
šnost‘.
Tabela 1: Parcialne izmerjene vrednosti in sumirana spremenljivka učne uspe-
šnosti respondentov
* Kakšen je bil tvoj učni uspeh v…? / ** Kakšno končno oceno si imel(a) v za-
dnjem razredu OŠ pri …?
Podatki o šolski uspešnosti respondentov iz vzorca so bili pridobljeni z
anketiranjem dijakov drugih letnikov vključenih srednjih šol, ki so odgo-
varjali na vprašanja iz anketnega vprašalnika. Med njimi so bila tudi vpra-
šanja o individualni učni uspešnosti posameznega respondenta za tri posa-
mične predmete (matematika, materni jezik/slovenščina, prvi tuji jezik),7
o splošnem učnem uspehu v zadnjih treh razredih OŠ, ter o splošnem uč-
nem uspehu v 1. letniku srednje šole. Podatkov sicer ni mogoče pridobi-
ti iz nobenega centralnega registra, ker tako vodene evidence na ravni dr-
žave ne obstajajo, šole pa so za obravnavo podatkov svojih učencev zaveza-
7 Osnovnošolci v Sloveniji se lahko na osnovi ponudbe posamezne OŠ učijo različnih tujih jezi-
kov, najpogostejši je angleški jezik, sledi mu nemški jezik. Mogoče je tudi, da se učijo več kot ene-
ga tujega jezika, zato je bilo vprašanje formulirano: »Kakšno končno oceno si imel/a pri prvem
tujem jeziku v zadnjem razredu OŠ?«
