Page 32 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 32
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
sprejeli Bourdieujeve in Bernsteinove predpostavke, ki so sicer bolj teore-
tičnega značaja.
Šolsko uspešnost v ožjem pomenu je mogoče tako opazovati predvsem:
– s pomočjo šolskih ocen pri pouku (interne ocene) in pri izpitih (interne-
ga ali eksternega tipa),
– s pomočjo prehodnosti iz nižjih v višje razrede/letnike (odsotnost oz.
prisotnost ponavljanja letnikov, odsotnost oz. odsotnost osipa), in
– s pomočjo (ne)uspešnih prehodov v zahtevnejše oz. manj zahtevne vrste
in stopnje šol.
Koncept šolske uspešnosti tako raziskovalci konstruirajo in obravnavajo
na različne načine. Bodisi kot parcialno izmerjene vrednosti posamezniko-
vega doseganja zastavljenih učnih ciljev na določenih področjih, predvsem
pri posameznih šolskih predmetih, kot so jo večinoma obravnavale doslej
objavljene študije dejavnikov šolske uspešnosti v Sloveniji,5 ali kot sumira-
no kompleksno vrednost, sestavljeno iz več izmerjenih dosežkov na izbra-
nih oziroma dogovorjenih področjih (npr. TIMMS, PISA).
V pričujoči raziskavi je bila šolska uspešnost obravnavana kot odvisna
spremenljivka. Za njeno poznavanje, za deskripcijo in analizo so bili prido-
bljeni podatki o šolski uspešnosti respondentov iz vzorca v zadnjih treh le-
tih njihovega šolanja v osnovni šoli ter v prvem letniku srednje šole.
Celotna raziskava je v osnovi namenjena ugotavljanju dejavnikov šolske
uspešnosti populacije dijakov srednjih šol v Sloveniji, in ta temeljna spre-
menljivka, ki smo jo poskušali pojasniti, je sumacijsko konstruirana ter
predstavlja povprečno vrednost šestih spremenljivk:
– splošni učni uspeh v 6. razredu OŠ,6
– splošni učni uspeh v 7. razredu OŠ,
5 J. Justin, Poraba časa za šolo glede na učenčevo šolsko uspešnost v mednarodni perspektivi: eks-
pertiza, Ljubljana, Pedagoški inštitut 2002. M. Peček, Šola in ohranjanje družbene slojevitosti -
učni uspeh in vpis osnovnošolcev na srednje šole glede na izobrazbo staršev, SP (2006), št. 1. D.
Piciga, Temeljne razsežnosti šolske neuspešnosti v RS: sistemski in vsebinski vidiki, Inštitut za psi-
hologijo osebnosti, Ljubljana 2002. C. Razdevšek-Pučko, Identifikacija kriterijev za vrednotenje
pravičnosti v izobraževanju, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2002.
6 Splošni učni uspeh predstavlja celovito ocenitev šolske uspešnosti učenca/dijaka v posameznem
razredu, ki upošteva ocene vseh posameznih šolskih predmetov, hkrati pa upošteva njegov celo-
vit odnos do dela v šoli, tudi na področjih, ki niso ovrednotena s številčno oceno. V šolskem letu
2007/08 je bil kot kazalec šolske uspešnosti in se ne uporablja več. Ker so bili anketirani respon-
denti še ocenjeni tudi na ta način, in splošni učni uspeh po presoji raziskovalne skupine zajame
tudi področja, ki jih ocene zajetih spremljanih šolskih predmetov ne vključujejo, smo ga v izraču-
nu sumacijske spremenljivke upoštevali. Zavzeli smo stališče, da je tako konstruirana ocena po-
sameznikove šolske uspešnosti na ta način celovitejša, saj vključuje več aspektov.
sprejeli Bourdieujeve in Bernsteinove predpostavke, ki so sicer bolj teore-
tičnega značaja.
Šolsko uspešnost v ožjem pomenu je mogoče tako opazovati predvsem:
– s pomočjo šolskih ocen pri pouku (interne ocene) in pri izpitih (interne-
ga ali eksternega tipa),
– s pomočjo prehodnosti iz nižjih v višje razrede/letnike (odsotnost oz.
prisotnost ponavljanja letnikov, odsotnost oz. odsotnost osipa), in
– s pomočjo (ne)uspešnih prehodov v zahtevnejše oz. manj zahtevne vrste
in stopnje šol.
Koncept šolske uspešnosti tako raziskovalci konstruirajo in obravnavajo
na različne načine. Bodisi kot parcialno izmerjene vrednosti posamezniko-
vega doseganja zastavljenih učnih ciljev na določenih področjih, predvsem
pri posameznih šolskih predmetih, kot so jo večinoma obravnavale doslej
objavljene študije dejavnikov šolske uspešnosti v Sloveniji,5 ali kot sumira-
no kompleksno vrednost, sestavljeno iz več izmerjenih dosežkov na izbra-
nih oziroma dogovorjenih področjih (npr. TIMMS, PISA).
V pričujoči raziskavi je bila šolska uspešnost obravnavana kot odvisna
spremenljivka. Za njeno poznavanje, za deskripcijo in analizo so bili prido-
bljeni podatki o šolski uspešnosti respondentov iz vzorca v zadnjih treh le-
tih njihovega šolanja v osnovni šoli ter v prvem letniku srednje šole.
Celotna raziskava je v osnovi namenjena ugotavljanju dejavnikov šolske
uspešnosti populacije dijakov srednjih šol v Sloveniji, in ta temeljna spre-
menljivka, ki smo jo poskušali pojasniti, je sumacijsko konstruirana ter
predstavlja povprečno vrednost šestih spremenljivk:
– splošni učni uspeh v 6. razredu OŠ,6
– splošni učni uspeh v 7. razredu OŠ,
5 J. Justin, Poraba časa za šolo glede na učenčevo šolsko uspešnost v mednarodni perspektivi: eks-
pertiza, Ljubljana, Pedagoški inštitut 2002. M. Peček, Šola in ohranjanje družbene slojevitosti -
učni uspeh in vpis osnovnošolcev na srednje šole glede na izobrazbo staršev, SP (2006), št. 1. D.
Piciga, Temeljne razsežnosti šolske neuspešnosti v RS: sistemski in vsebinski vidiki, Inštitut za psi-
hologijo osebnosti, Ljubljana 2002. C. Razdevšek-Pučko, Identifikacija kriterijev za vrednotenje
pravičnosti v izobraževanju, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2002.
6 Splošni učni uspeh predstavlja celovito ocenitev šolske uspešnosti učenca/dijaka v posameznem
razredu, ki upošteva ocene vseh posameznih šolskih predmetov, hkrati pa upošteva njegov celo-
vit odnos do dela v šoli, tudi na področjih, ki niso ovrednotena s številčno oceno. V šolskem letu
2007/08 je bil kot kazalec šolske uspešnosti in se ne uporablja več. Ker so bili anketirani respon-
denti še ocenjeni tudi na ta način, in splošni učni uspeh po presoji raziskovalne skupine zajame
tudi področja, ki jih ocene zajetih spremljanih šolskih predmetov ne vključujejo, smo ga v izraču-
nu sumacijske spremenljivke upoštevali. Zavzeli smo stališče, da je tako konstruirana ocena po-
sameznikove šolske uspešnosti na ta način celovitejša, saj vključuje več aspektov.
