Page 17 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 17
dgovor
Vznanstvenih in publicističnih obravnavah se šolska uspešnost da-
nes povezuje, včasih tudi nekritično, s prihodnjim poklicnim uspe-
hom in neuspehom posameznika, gmotnim uspehom in neuspehom, od-
sotnostjo in prisotnostjo nagnjenosti h kriminaliteti, celo z verjetnostjo
zakonske trdnosti. Prav tako se neredko zastopa stališče, da je od šolske
uspešnosti odvisen tudi narodni dohodek, konkurenčnost nekega gospo-
darstva in družbe v mednarodnem merilu.
Torej imamo pri šolski uspešnosti in neuspešnosti opravka ne samo z
znotraj-šolsko problematiko, temveč tudi z dalekosežnimi pojavi, ki so ve-
zani na prihodnost otrok kot odraslih in na prihodnost neke družbe kot
celote (v smislu njene družbene in gospodarske konfiguracije). Tozadev-
no se zdi preučevanje dejavnikov šolske (ne)uspešnosti ključnega pome-
na za vsako, še posebej pa za sodobno družbo, saj se funkcioniranje le-te
zdi še posebej močno povezano z njeno sposobnostjo producirati nova zna-
nja, nova vedenja (tudi če sprejmemo teze o šoli kot sistemu, ki reproduci-
ra družbene neenakosti).
Pričujoča študija, ki je bila izvedena v okviru dejavnosti Pedagoškega
inštituta v Ljubljani in ob finančni podpori Evropskega socialnega skla-
da, skuša preko identifikacije nekaterih dejavnikov šolske uspešnosti sledi-
ti prej izpostavljenemu cilju, seveda pa je daleč od tega, da bi uspela preuči-
ti celotno problematiko šolske uspešnosti.
Podatki so bili pridobljeni na osnovi empirične raziskave, ki je vključe-
vala dijake vseh vrst srednjih šol v Sloveniji (n = 1317). Vzorec smo obli-
kovali glede na strukturo srednjih šol v Sloveniji in dijaško populacijo, ki
Vznanstvenih in publicističnih obravnavah se šolska uspešnost da-
nes povezuje, včasih tudi nekritično, s prihodnjim poklicnim uspe-
hom in neuspehom posameznika, gmotnim uspehom in neuspehom, od-
sotnostjo in prisotnostjo nagnjenosti h kriminaliteti, celo z verjetnostjo
zakonske trdnosti. Prav tako se neredko zastopa stališče, da je od šolske
uspešnosti odvisen tudi narodni dohodek, konkurenčnost nekega gospo-
darstva in družbe v mednarodnem merilu.
Torej imamo pri šolski uspešnosti in neuspešnosti opravka ne samo z
znotraj-šolsko problematiko, temveč tudi z dalekosežnimi pojavi, ki so ve-
zani na prihodnost otrok kot odraslih in na prihodnost neke družbe kot
celote (v smislu njene družbene in gospodarske konfiguracije). Tozadev-
no se zdi preučevanje dejavnikov šolske (ne)uspešnosti ključnega pome-
na za vsako, še posebej pa za sodobno družbo, saj se funkcioniranje le-te
zdi še posebej močno povezano z njeno sposobnostjo producirati nova zna-
nja, nova vedenja (tudi če sprejmemo teze o šoli kot sistemu, ki reproduci-
ra družbene neenakosti).
Pričujoča študija, ki je bila izvedena v okviru dejavnosti Pedagoškega
inštituta v Ljubljani in ob finančni podpori Evropskega socialnega skla-
da, skuša preko identifikacije nekaterih dejavnikov šolske uspešnosti sledi-
ti prej izpostavljenemu cilju, seveda pa je daleč od tega, da bi uspela preuči-
ti celotno problematiko šolske uspešnosti.
Podatki so bili pridobljeni na osnovi empirične raziskave, ki je vključe-
vala dijake vseh vrst srednjih šol v Sloveniji (n = 1317). Vzorec smo obli-
kovali glede na strukturo srednjih šol v Sloveniji in dijaško populacijo, ki
