Page 107 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 107
Prostočasovne dejavnosti in šolska uspešnost
strukturirane/organizirane in nestrukturirane prostočasovne dejavnosti.27
V kolikor preučujejo različne sklope aktivnosti, avtorji praviloma ne upo-
števajo izčrpnih seznamov aktivnosti, ampak le ozek izbor.28 Tako se ob
ugotovljeni medsebojni korelaciji obeh tipov aktivnosti,29 zdi nujno upo-
števati oba tipa hkrati, znotraj obeh pa (dovolj) širok nabor aktivnosti, s
katerimi se mladostniki najpogosteje ukvarjajo. Šele s preseganjem ome-
njenih omejitev bo mogoč globlji pogled v morebitne učinke prostočasov-
ne aktivnosti na šolsko uspešnost.
Eksplorativna faktorska analiza 26 prostočasovnih dejavnosti je nakaza-
la šest faktorjev.30 V prvi faktor so se uvrstile organizirane dejavnosti v okvi-
ru šole in izven šole, ter kulturno- umetniške dejavnosti. Z drugimi beseda-
mi, učenci, ki preživljajo dosti časa v znotrajšolskih in zunajšolskih pro-
stočasovnih dejavnostih, se pogosto ukvarjajo tudi z umetniškimi dejav-
nostmi. Gre torej za strukturirane in organizirane dejavnosti ter tiste, ki so
tudi vsebinsko podprte (npr. branje). V drugi faktor so se uvrstile tiste de-
javnosti, ki jih učenci preživljajo s svojimi vrstniki. V tretji faktor so se uvr-
stile dejavnosti, kjer gre za pasivno preživljanje prostega časa, v četrti faktor
pa preživljanje časa z družino. V petem faktorju so športne dejavnosti, v za-
dnjem, šestem, pa uporaba množičnih elektronskih medijev.
Učence smo nato razvrstili glede na pripadnost kvartilu pri šestih nasta-
lih faktorjih (gl. Slike 20–24). Slika 20 prikazuje šolsko uspešnost učenca
glede na pripadnost kvartilu pri šolskih, organiziranih in umetniških de-
javnostih. ANOVA test pokaže, da imajo učenci, ki se z omenjenim sklo-
pom aktivnosti najredkeje ukvarjajo, najnižjo šolsko uspešnost (r = 0,34;
p < 0,001). Zanimivo, razlike so med vsemi štirimi skupinami statistično
značilne (p < 0,05).
lar Activities in the Middle School Years: Are There Developmental Benefits for African Ameri-
can and European American Youth?, Journal of Youth and Adolescence (2008), št. 9. S. B. Gerber,
Extracurricular Activities and Academic Achievement, Journal of Research and Development in
Education (1996), št. 1. H. W. Marsh, Extracurricular Activities: Beneficial Extension of the Tra-
ditional Curriculum or Subversion of Academic Goals?, Journal of Educational Psychology (1992),
št. 4. A. M. White, C. T. Gager, Idle hands and empty pockets? Youth involvement in extracurri-
cular activities, social capital, and economic status, Youth & Society (2007), št. 1.
27 J. F. Zaff, K. A. Moore, A. R. Papillo, S. Williams, Implications of extracurricular activity par-
ticipation during adolescence on positive outcomes, Journal of Adolescent Research (2003), št. 6.
A. M. White, C. T. Gager, Idle hands and empty pockets? Youth involvement in extracurricular
activities, social capital, and economic status, Youth & Society (2007), št. 1.
28 J. B. Schreiber, E. A. Chambers, After-school pursuits, ethnicity, and achievement for 8th-and
10th-grade students, Journal of Educational Research (2002), št. 2.
29 W. Jordan, S. Murray Nettles, How students invest their time outside of school: Effects on
school-related outcomes, Social Psychology of Education (1999), št. 4.
30 Razporeditev trditev v faktorje je navedena prilogi 2.
strukturirane/organizirane in nestrukturirane prostočasovne dejavnosti.27
V kolikor preučujejo različne sklope aktivnosti, avtorji praviloma ne upo-
števajo izčrpnih seznamov aktivnosti, ampak le ozek izbor.28 Tako se ob
ugotovljeni medsebojni korelaciji obeh tipov aktivnosti,29 zdi nujno upo-
števati oba tipa hkrati, znotraj obeh pa (dovolj) širok nabor aktivnosti, s
katerimi se mladostniki najpogosteje ukvarjajo. Šele s preseganjem ome-
njenih omejitev bo mogoč globlji pogled v morebitne učinke prostočasov-
ne aktivnosti na šolsko uspešnost.
Eksplorativna faktorska analiza 26 prostočasovnih dejavnosti je nakaza-
la šest faktorjev.30 V prvi faktor so se uvrstile organizirane dejavnosti v okvi-
ru šole in izven šole, ter kulturno- umetniške dejavnosti. Z drugimi beseda-
mi, učenci, ki preživljajo dosti časa v znotrajšolskih in zunajšolskih pro-
stočasovnih dejavnostih, se pogosto ukvarjajo tudi z umetniškimi dejav-
nostmi. Gre torej za strukturirane in organizirane dejavnosti ter tiste, ki so
tudi vsebinsko podprte (npr. branje). V drugi faktor so se uvrstile tiste de-
javnosti, ki jih učenci preživljajo s svojimi vrstniki. V tretji faktor so se uvr-
stile dejavnosti, kjer gre za pasivno preživljanje prostega časa, v četrti faktor
pa preživljanje časa z družino. V petem faktorju so športne dejavnosti, v za-
dnjem, šestem, pa uporaba množičnih elektronskih medijev.
Učence smo nato razvrstili glede na pripadnost kvartilu pri šestih nasta-
lih faktorjih (gl. Slike 20–24). Slika 20 prikazuje šolsko uspešnost učenca
glede na pripadnost kvartilu pri šolskih, organiziranih in umetniških de-
javnostih. ANOVA test pokaže, da imajo učenci, ki se z omenjenim sklo-
pom aktivnosti najredkeje ukvarjajo, najnižjo šolsko uspešnost (r = 0,34;
p < 0,001). Zanimivo, razlike so med vsemi štirimi skupinami statistično
značilne (p < 0,05).
lar Activities in the Middle School Years: Are There Developmental Benefits for African Ameri-
can and European American Youth?, Journal of Youth and Adolescence (2008), št. 9. S. B. Gerber,
Extracurricular Activities and Academic Achievement, Journal of Research and Development in
Education (1996), št. 1. H. W. Marsh, Extracurricular Activities: Beneficial Extension of the Tra-
ditional Curriculum or Subversion of Academic Goals?, Journal of Educational Psychology (1992),
št. 4. A. M. White, C. T. Gager, Idle hands and empty pockets? Youth involvement in extracurri-
cular activities, social capital, and economic status, Youth & Society (2007), št. 1.
27 J. F. Zaff, K. A. Moore, A. R. Papillo, S. Williams, Implications of extracurricular activity par-
ticipation during adolescence on positive outcomes, Journal of Adolescent Research (2003), št. 6.
A. M. White, C. T. Gager, Idle hands and empty pockets? Youth involvement in extracurricular
activities, social capital, and economic status, Youth & Society (2007), št. 1.
28 J. B. Schreiber, E. A. Chambers, After-school pursuits, ethnicity, and achievement for 8th-and
10th-grade students, Journal of Educational Research (2002), št. 2.
29 W. Jordan, S. Murray Nettles, How students invest their time outside of school: Effects on
school-related outcomes, Social Psychology of Education (1999), št. 4.
30 Razporeditev trditev v faktorje je navedena prilogi 2.
