Page 151 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 151
orika
demagoške
subverzije
Studio City
17. IV. 1992
Dober večer!
Priljubljena zabava slovenskih političnih strank je generiranje vedno novih izpeljank iz
kratic njihovih imen, početje, ki vzbuja ganljive spomine na očaranost prvošolčkov z nji-
hovo prvo stavnico. ZSMS se je tako svoje čase preimenovala iz Zveze Socialistične Mla-
dine Slovenije v Za Svobodo Mislečega Sveta, SDP se je pred kratkim prekrstila iz Stranke
Demokratične Prenove v Social-Demokratsko Prenovo, Socialno Demokratska Stranka Slo-
venije pa v stupidnosti verjetno ni hotela zaostajati: ob svojem zadnjem kongresu je tako iz
začetnic besed, ki tvorijo njeno ime, SDSS, klonirala prikupen šopek gesel – Svoboda, De-
lovna mesta, Solidarnost, Soodločanje –, pa bi ne bilo prav, ko bi ga pustili kar tako ove-
neti.
Namreč, čemu prav Svoboda, Delovna mesta, Solidarnost, Soodločanje, čemu ne, na
primer, Soodločanje, Delovna mesta, Solidarnost, Svoboda, ali Solidarnost, Delovna me-
sta, Soodločanje, Svoboda? Vprašanje ni prav nič akademsko, še manj zajedljivo in zlona-
merno, temveč povsem realno, celo realistično, predvsem pa življensko. Če imate namreč
Svobodo, nimate pa Delovnega mesta, si s Solidarnost jo lahko bore malo pomagate, še
zlasti, ker je v Svobodi Solidarnost povsem stvar svobodne odločitve, ne pa na primer ka-
kega vsiljenega samoprispevka. In ne nazadnje, če imate Svobodo, ste brez Delovnega me-
sta, Solidarnost pa je stvar (pobožnega) upanja, kaj boste, uboge reve, s Soodločanjem? Za-
taknili si ga boste za klobuk, kaj pa drugega!
Povsem drugače je seveda, če na prvo mesto postavite Soodločqnje ali Solidarnost; v
tem primeru pač soodločate tudi o Delovnih mestih, in dokler ste sami tisti, ki soodloča-
te o Delovnih mestih, tudi Solidarnost ni le stvar pobožnega upanja. Povsem jasno je tudi,
demagoške
subverzije
Studio City
17. IV. 1992
Dober večer!
Priljubljena zabava slovenskih političnih strank je generiranje vedno novih izpeljank iz
kratic njihovih imen, početje, ki vzbuja ganljive spomine na očaranost prvošolčkov z nji-
hovo prvo stavnico. ZSMS se je tako svoje čase preimenovala iz Zveze Socialistične Mla-
dine Slovenije v Za Svobodo Mislečega Sveta, SDP se je pred kratkim prekrstila iz Stranke
Demokratične Prenove v Social-Demokratsko Prenovo, Socialno Demokratska Stranka Slo-
venije pa v stupidnosti verjetno ni hotela zaostajati: ob svojem zadnjem kongresu je tako iz
začetnic besed, ki tvorijo njeno ime, SDSS, klonirala prikupen šopek gesel – Svoboda, De-
lovna mesta, Solidarnost, Soodločanje –, pa bi ne bilo prav, ko bi ga pustili kar tako ove-
neti.
Namreč, čemu prav Svoboda, Delovna mesta, Solidarnost, Soodločanje, čemu ne, na
primer, Soodločanje, Delovna mesta, Solidarnost, Svoboda, ali Solidarnost, Delovna me-
sta, Soodločanje, Svoboda? Vprašanje ni prav nič akademsko, še manj zajedljivo in zlona-
merno, temveč povsem realno, celo realistično, predvsem pa življensko. Če imate namreč
Svobodo, nimate pa Delovnega mesta, si s Solidarnost jo lahko bore malo pomagate, še
zlasti, ker je v Svobodi Solidarnost povsem stvar svobodne odločitve, ne pa na primer ka-
kega vsiljenega samoprispevka. In ne nazadnje, če imate Svobodo, ste brez Delovnega me-
sta, Solidarnost pa je stvar (pobožnega) upanja, kaj boste, uboge reve, s Soodločanjem? Za-
taknili si ga boste za klobuk, kaj pa drugega!
Povsem drugače je seveda, če na prvo mesto postavite Soodločqnje ali Solidarnost; v
tem primeru pač soodločate tudi o Delovnih mestih, in dokler ste sami tisti, ki soodloča-
te o Delovnih mestih, tudi Solidarnost ni le stvar pobožnega upanja. Povsem jasno je tudi,
