Page 149 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1

zato tisto drugo še ni kladivo ...). In ne nazadnje, kaj je
v primeru semantike proizvoda referent (če se že o resnično-
stnih pogojih ne moremo sporazumeti): delovni proces, ma-
teriali, iz katerih je proizvod narejen, kaj tretjega? Verjetno
nekaj četrtega, saj nam oblikovalski genij postreže s tole de-
finicijo semantike proizvoda: Semantika proizvoda je znanost o
simbolnih lastnostih objektov, ki jih je proizvedel Človek, preu-
čevanje simbolnih lastnosti objektov pa je predmet semioti-
ke in ne semantike ...

Naj sklenem s semiotičnim (oblikovalcem se bo morda
zdel semantičen, Bog ve) paradoksom, katerega rešitev pa
ni nujno ekološka: na križišču Krakovskega nasipa in Coj-
zove ceste, v smeri proti Bregu in naprej proti živilskemu
trgu, stoji zelo nenavaden prometni znak. Znak opozarja na
»prepoved prometa za ročne vozičke«, pod njim pa se na-
haja tole pojasnilo: »dovoljeno ročnim vozičkom na živilski
trg«. Paradoks znaka in njegovega pojasnila je v tem, da se
nahaja natanko na mestu, kjer sicer nihče ne prevaža ročnih
vozičkov, razen prav tistih (krakovskih solataric), ki z nji-
mi svoje proizvode vozijo na živilski trg. Formalno vzeto je
znak torej odveč: prepoveduje namreč vrsto prometa, ki se
odvija izključno v tem delu Ljubljane, istočasno pa ga kot iz-
jemo (ki torej sploh ni izjema, saj je prevažanje ročnih vozič-
kov na živilski trg sploh edini promet z ročnimi vozički) do-
voljuje z napisom pod znakom. Vprašanje: je to morda feno-
men, s katerim bi se morala ukvarjati semiotična ekologija,
ali pa gre le za trivialen urbanistični pleonazem?

