Page 152 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 152
ste s tem, ko ste se s Soodločanjem solidarno odločili o
Delovnih mestih, izkazali (tudi) svojo Svobodo. Toda, kaj bi
ne utegnil biti prav v tem problem? Svoboda namreč ni le v
delu, in človek svoje svobode ne izkazuje le z delom, temveč
še na mnoge druge načine. Še več, kaj ni delo tisto, ki člove-
ka pravzaprav zasužnjuje, ki mu onemogoča, da bi spoznal
in razvil še svoje druge sposobnosti? Odločiti se za sosledje
Soodločanje, Delovna mesta, Solidarnost, Svoboda, pravza-
prav pomeni pristati na logiko, po kateri delo osvobaja, kje
in kdaj je bilo mogoče prebrati to geslo pa se, upam, še spo-
mnite ...
Ostane nam torej le še eno branje niza Svoboda, Delovna
mesta, Solidarnost, Soodločanje, branje, po katerem si mo-
ramo Svobodo šele izboriti, s Svobodo pa bodo prišla Delov-
na mesta (ki jih je vedno manj), Solidarnost (ki je skoraj ni)
in Soodločanje (ki ga sploh ni). Takšno branje pa je seveda
nujno subverzivno in demagoško: subverzivno, saj predpo-
stavlja, da so bile volitve 1990 in desetdnevna vojna 1991 le
nekakšno ogrevanje in priprava na pravo osvoboditev, pra-
vega sovražnika pa da moramo še(le) premagati, in demago-
ško, ker »pozablja«, da je bil prav obljubovalec te prihodnje
svobode tisti, ki je na ves glas zatrjeval, da jo je za slovenski
narod že izboril. Je torej resnica v subverziji ali v demagogi-
ji, ali pa bi bil nemara že čas, da se privadimo na to, da poli-
tika nima kaj dosti opraviti z resnico?
Lahko noč!
Delovnih mestih, izkazali (tudi) svojo Svobodo. Toda, kaj bi
ne utegnil biti prav v tem problem? Svoboda namreč ni le v
delu, in človek svoje svobode ne izkazuje le z delom, temveč
še na mnoge druge načine. Še več, kaj ni delo tisto, ki člove-
ka pravzaprav zasužnjuje, ki mu onemogoča, da bi spoznal
in razvil še svoje druge sposobnosti? Odločiti se za sosledje
Soodločanje, Delovna mesta, Solidarnost, Svoboda, pravza-
prav pomeni pristati na logiko, po kateri delo osvobaja, kje
in kdaj je bilo mogoče prebrati to geslo pa se, upam, še spo-
mnite ...
Ostane nam torej le še eno branje niza Svoboda, Delovna
mesta, Solidarnost, Soodločanje, branje, po katerem si mo-
ramo Svobodo šele izboriti, s Svobodo pa bodo prišla Delov-
na mesta (ki jih je vedno manj), Solidarnost (ki je skoraj ni)
in Soodločanje (ki ga sploh ni). Takšno branje pa je seveda
nujno subverzivno in demagoško: subverzivno, saj predpo-
stavlja, da so bile volitve 1990 in desetdnevna vojna 1991 le
nekakšno ogrevanje in priprava na pravo osvoboditev, pra-
vega sovražnika pa da moramo še(le) premagati, in demago-
ško, ker »pozablja«, da je bil prav obljubovalec te prihodnje
svobode tisti, ki je na ves glas zatrjeval, da jo je za slovenski
narod že izboril. Je torej resnica v subverziji ali v demagogi-
ji, ali pa bi bil nemara že čas, da se privadimo na to, da poli-
tika nima kaj dosti opraviti z resnico?
Lahko noč!
