Page 145 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 145
pljena
slovenščina
Studio City
3. III. 1992
Dober večer!
Dovolite, cenjene gledalke in cenjeni gledalci, da vas danes posilimo s krajšim trakta-
tom iz jezikovne stilistike, s posebnim ozirom na sociolingvistične posebnsti demosovske
latovščine.
V osrednjem slovenskem tedniku smo v rubriki pisem bralcev namreč lahko prebra-
li tole: »Ljubljana, evropsko mesto, prestolnica mlade slovenske države. Se pred očmi ne-
močnih Ljubljančanov balkanizira.« Večina pismenih Slovencev bi na mesto, kamor je av-
tor postavil piko, sicer postavila vejico, a naj bo: morda je možak želel doseči posebne stil-
ske učinke, na primer napetost in stopnjevanje, ki naj bralca držita v negotovosti, obenem
pa ga pripravita na tisto odločilno v besedilu.
Prav, takšno pojasnilo bi bilo na tej stopnji besedila povsem sprejemljivo, na žalost pa
avtor, sicer predsednik Demosa občine Ljubljana-Center, nadaljuje takole: »Ko pride člo-
vek na ljubljansko tržnico po nakupih, ga dočakajo, pozdravijo in ogovorijo neznani ljudje
v tuje govorečem jeziku.« So vas, spoštovane gledalke in spoštovani gledalci, že kdaj ogo-
vorili ljudje v tuje govorečem jeziku? Mene so do sedaj ogovarjali le ljudje, ki so ali govo-
rili tuj jezik ali pa so me ogovorili v tujem jeziku, nisem pa še naletel na nikogar, ki bi me
ogovoril v tuje govorečem jeziku. Pa si tudi nekako ne znam predstavljati, kako naj bi to
bilo: če koga ogovarjamo, ponavadi resda govorimo z jezikom in v (nekem) jeziku, ogovar-
jati koga v govorečem jeziku, naj bo ta tuj ali domač, pa je nekaj povsem novega, očitno po-
gruntavščina novih, demosovskih časov. Resda je sicer mogoče, da bi v primeru ogovarja-
nja v (tuje) govorečem jeziku jezik govoril kar sam, tisti, ki naj bi ogovarjali, pa bi se le de-
slovenščina
Studio City
3. III. 1992
Dober večer!
Dovolite, cenjene gledalke in cenjeni gledalci, da vas danes posilimo s krajšim trakta-
tom iz jezikovne stilistike, s posebnim ozirom na sociolingvistične posebnsti demosovske
latovščine.
V osrednjem slovenskem tedniku smo v rubriki pisem bralcev namreč lahko prebra-
li tole: »Ljubljana, evropsko mesto, prestolnica mlade slovenske države. Se pred očmi ne-
močnih Ljubljančanov balkanizira.« Večina pismenih Slovencev bi na mesto, kamor je av-
tor postavil piko, sicer postavila vejico, a naj bo: morda je možak želel doseči posebne stil-
ske učinke, na primer napetost in stopnjevanje, ki naj bralca držita v negotovosti, obenem
pa ga pripravita na tisto odločilno v besedilu.
Prav, takšno pojasnilo bi bilo na tej stopnji besedila povsem sprejemljivo, na žalost pa
avtor, sicer predsednik Demosa občine Ljubljana-Center, nadaljuje takole: »Ko pride člo-
vek na ljubljansko tržnico po nakupih, ga dočakajo, pozdravijo in ogovorijo neznani ljudje
v tuje govorečem jeziku.« So vas, spoštovane gledalke in spoštovani gledalci, že kdaj ogo-
vorili ljudje v tuje govorečem jeziku? Mene so do sedaj ogovarjali le ljudje, ki so ali govo-
rili tuj jezik ali pa so me ogovorili v tujem jeziku, nisem pa še naletel na nikogar, ki bi me
ogovoril v tuje govorečem jeziku. Pa si tudi nekako ne znam predstavljati, kako naj bi to
bilo: če koga ogovarjamo, ponavadi resda govorimo z jezikom in v (nekem) jeziku, ogovar-
jati koga v govorečem jeziku, naj bo ta tuj ali domač, pa je nekaj povsem novega, očitno po-
gruntavščina novih, demosovskih časov. Resda je sicer mogoče, da bi v primeru ogovarja-
nja v (tuje) govorečem jeziku jezik govoril kar sam, tisti, ki naj bi ogovarjali, pa bi se le de-
