Page 129 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 129
ka Slovenije in/ali
Slovenska banka
Studio Ljubljana
31. X. 1991
Dober večer!
Kmalu bo leto dni, kar so nam narodno zavedne delovne organizacije za božično-no-
voletne praznike ponujale domače, slovenske piščance. Začetek je bil obetaven, in ker iz
malega raste veliko, smo po slovenski perjadi dobili tudi slovensko državo, slovenski po-
tni list in slovenski denar, najbolj zagrizeni pa lahko igrajo celo slovenski loto. Slovensko
Slovenstvo oz. Slovenskost Slovenstva, da o Slovenstvu Slovenskosti niti ne govorimo, so
v tem trenutku brez dvoma najbolj iskani artikli na Slovenskem; zato je seveda več kot ne-
navadno in v oči bodeče – na kar je v predzadnji Sobotni prilogi Dela opozoril tudi prof.
Bajt –, da imamo Slovenci Banko Slovenije in ne na primer Slovenske banke ali Slovenske
narodne banke, kar da bi bilo bolj slovensko. Če malce premislite, je zagata res nevšečna:
vsak Slovenec si lahko za nekaj tolarjev kupi pristno, neokrnjeno in neoskrunjeno sloven-
sko kuro, slovenska država pa naj bo brez svoje, slovenske banke, nego naj se zadovolji z ne-
kakšno brezznačajno in brezosebno Banko Slovenije?
Kajpada se lahko odločite tudi za drugo opcijo in si nad zadevo ne vijete rok in puli-
te las, temveč si naivno postavite na videz neumno vprašanje: zakaj neki bi bila Slovenska
banka slovensko ime, Banka Slovenije pa ne?
Pa začnimo kar s tistim, kar Banka Slovenije proizvaja, z denarjem. Si lahko predsta-
vljate, da bi namesto slovenski tolar govorili tolar Slovenije? Bržčas težko, kakor tudi na-
mesto slovenski piščanec ne boste rekli piščanec Slovenije, saj so implikacije temeljno dru-
gačne: če namreč rečete »slovenski piščanec«, se s tem ne naslavljate na nekega konkre-
tnega, posameznega piščanca, temveč na lastnost Slovenskosti – karkoli že to pač je –, ki
jo deli več piščancev. In slovenskih piščancev brez dvoma je več, dokaz: ako bi obstajal le
Slovenska banka
Studio Ljubljana
31. X. 1991
Dober večer!
Kmalu bo leto dni, kar so nam narodno zavedne delovne organizacije za božično-no-
voletne praznike ponujale domače, slovenske piščance. Začetek je bil obetaven, in ker iz
malega raste veliko, smo po slovenski perjadi dobili tudi slovensko državo, slovenski po-
tni list in slovenski denar, najbolj zagrizeni pa lahko igrajo celo slovenski loto. Slovensko
Slovenstvo oz. Slovenskost Slovenstva, da o Slovenstvu Slovenskosti niti ne govorimo, so
v tem trenutku brez dvoma najbolj iskani artikli na Slovenskem; zato je seveda več kot ne-
navadno in v oči bodeče – na kar je v predzadnji Sobotni prilogi Dela opozoril tudi prof.
Bajt –, da imamo Slovenci Banko Slovenije in ne na primer Slovenske banke ali Slovenske
narodne banke, kar da bi bilo bolj slovensko. Če malce premislite, je zagata res nevšečna:
vsak Slovenec si lahko za nekaj tolarjev kupi pristno, neokrnjeno in neoskrunjeno sloven-
sko kuro, slovenska država pa naj bo brez svoje, slovenske banke, nego naj se zadovolji z ne-
kakšno brezznačajno in brezosebno Banko Slovenije?
Kajpada se lahko odločite tudi za drugo opcijo in si nad zadevo ne vijete rok in puli-
te las, temveč si naivno postavite na videz neumno vprašanje: zakaj neki bi bila Slovenska
banka slovensko ime, Banka Slovenije pa ne?
Pa začnimo kar s tistim, kar Banka Slovenije proizvaja, z denarjem. Si lahko predsta-
vljate, da bi namesto slovenski tolar govorili tolar Slovenije? Bržčas težko, kakor tudi na-
mesto slovenski piščanec ne boste rekli piščanec Slovenije, saj so implikacije temeljno dru-
gačne: če namreč rečete »slovenski piščanec«, se s tem ne naslavljate na nekega konkre-
tnega, posameznega piščanca, temveč na lastnost Slovenskosti – karkoli že to pač je –, ki
jo deli več piščancev. In slovenskih piščancev brez dvoma je več, dokaz: ako bi obstajal le
