Page 134 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 134
kaj je tisto, kar bi obe osebi utegnili imeti skupnega – ra-
zen priimka seveda.
In kakor vsak Slovenec ve, kdo je Katja Boh, tudi vsak
Slovenec ve, kdo je Franc Košir: tisti, za povprečno blazira-
nega Slovenca prislovično zabavni, pa ceneno burkaški mo-
žicelj v irhastih hlačah, ki je včasih pri Avsenikih troben-
to igral in frise pokal, danes pa v Tofovem Moped šovu žalta-
ve razdira.
In kakšna je torej podobnost med osebo Toneta Koširja
in osebo Franca Koširja? Nikakršna! Kar pa seveda še ne po-
meni, da si nista podobni njuni delovni okolji, in da torej ne
moremo potegniti vzporednic med funkcijama, ki ju opra-
vljata, oz. vlogama, ki ju igrata. Nasprotno! Le v predalp-
ski, rovtarsko-gojzarski commedii dell'arte lahko name-
stnik ministra za zdravstvo bolehnim podložnikom predla-
ga, naj ne kupujejo zdravil, nego se raje stisnejo ob toplo peč,
pa jim bo precej odleglo. Pa to ni nič nenavadnega, človek se
bedastosti lahko navzame tudi iz okolja, kjer mora opravlja-
ti raboto. In le v gorjansko-jodlarski žaloigri lahko minister
za finance, ob etiopsko skrepenelih plačah, predlaga uvedbo
»evropskih« davkov, ki da nas bodo približali Evropi. Spo-
soben finančni minister bi se verjetno prej zavzel za evrop-
ske plače, a sposobnost očitno še ni alpsko priznana kvalite-
ta. Kajti le v hribovsko tragikomični groteski lahko mini-
sterski predsednik žepne še-niti-ne-državice povsem resno
izjavi, da glasovanje o zaupnici njegovi vladi pričakuje pol
Evrope, ne da bi se mu pri tem smejale vse krave z okoliških
pašnikov. Skratka, če Franc Košir in Tone Košir kljub vse-
mu le nista ena in ista oseba, potem se lahko ob vsem tem le
čudimo, da do zamenjave ni prišlo že prej.
Lahko noč!
zen priimka seveda.
In kakor vsak Slovenec ve, kdo je Katja Boh, tudi vsak
Slovenec ve, kdo je Franc Košir: tisti, za povprečno blazira-
nega Slovenca prislovično zabavni, pa ceneno burkaški mo-
žicelj v irhastih hlačah, ki je včasih pri Avsenikih troben-
to igral in frise pokal, danes pa v Tofovem Moped šovu žalta-
ve razdira.
In kakšna je torej podobnost med osebo Toneta Koširja
in osebo Franca Koširja? Nikakršna! Kar pa seveda še ne po-
meni, da si nista podobni njuni delovni okolji, in da torej ne
moremo potegniti vzporednic med funkcijama, ki ju opra-
vljata, oz. vlogama, ki ju igrata. Nasprotno! Le v predalp-
ski, rovtarsko-gojzarski commedii dell'arte lahko name-
stnik ministra za zdravstvo bolehnim podložnikom predla-
ga, naj ne kupujejo zdravil, nego se raje stisnejo ob toplo peč,
pa jim bo precej odleglo. Pa to ni nič nenavadnega, človek se
bedastosti lahko navzame tudi iz okolja, kjer mora opravlja-
ti raboto. In le v gorjansko-jodlarski žaloigri lahko minister
za finance, ob etiopsko skrepenelih plačah, predlaga uvedbo
»evropskih« davkov, ki da nas bodo približali Evropi. Spo-
soben finančni minister bi se verjetno prej zavzel za evrop-
ske plače, a sposobnost očitno še ni alpsko priznana kvalite-
ta. Kajti le v hribovsko tragikomični groteski lahko mini-
sterski predsednik žepne še-niti-ne-državice povsem resno
izjavi, da glasovanje o zaupnici njegovi vladi pričakuje pol
Evrope, ne da bi se mu pri tem smejale vse krave z okoliških
pašnikov. Skratka, če Franc Košir in Tone Košir kljub vse-
mu le nista ena in ista oseba, potem se lahko ob vsem tem le
čudimo, da do zamenjave ni prišlo že prej.
Lahko noč!
