Page 99 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 99
Predšolska vzgoja v izzivih sodobne družbe
meri otrok«. V praksi pa nastajajo bolj ali manj strokovno načrtovane in
preverjene novosti.
Globalne spremembe v Sloveniji, kot so oblikovanje samostojne države,
večstrankarski politični sistem, nova ustava, prepoznanje pluralizma vre-
dnostnih sistemov v začetku devetdesetih let, pa so terjale tudi korenite
spremembe na področju vzgoje in izobraževanja in so podrobneje oprede-
ljene v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji.65 Ob novi
zakonodaji66 ter izhodiščih, načelih in ciljih vsebinske prenove celotnega
sistema vzgoje in izobraževanja67 smo leta 1999 dobili tudi Kurikulum za
vrtce.68 Njegov namen je predvsem:
— omogočiti odprte in fleksibilne programe,
— ponuditi pestrejšo ponudbo na vseh področjih dejavnosti vrtca,
— doseči uravnoteženost različnih področij dejavnosti,
— večje upoštevanje individualnosti, drugačnosti in izbire,
— ustvarjanje pogojev za izražanje in osveščanje skupinskih razlik,
— upoštevanje zasebnosti in intimnosti otrok,
— dvig kakovosti interakcij v vrtcu,
— drugačna časovna razporeditev dejavnosti v vrtcu
— omogočanje avtonomije in strokovne odgovornost delavcev v vrtcu,
— povečanje vloge evalvacije,
— izboljšanje informiranosti in sodelovanja s starši.
Kurikulum temelji na šestnajstih načelih, ki na nek način opredeljujejo
pristope uresničevanja zastavljenih ciljev na različnih področjih dejavnosti
(gibanje, jezik, umetnost, družba, narava, matematika) ter delovanja vrtca
v celoti. Hkrati pa kurikulum ponuja tudi primere dejavnosti po posame-
znih področjih dejavnosti za mlajšo in starejšo starostno skupino v vrtcu. S
tem dokumentom smo na nek način v naš kontekst vnesli osnove sodobnih
teoretskih pogledov na otroštvo. Relativno odprt koncept predšolske vzgo-
je v vrtcu, ki gradi na sodobnih načelih predšolske vzgoje, predvideva stro-
kovno avtonomnost in odgovornost strokovnega osebja v vrtcu. Prav avto-
nomnost in odgovornost strokovnega osebja za lastne odločitve, ki jih izva-
ja v praksi in jih hkrati zna osmisliti, zahteva stalno profesionalno rast, sis-
65 Ministrstvo za šolstvo in šport, Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji,
Ljubljana 1995.
66 Zakon o vrtcih, Ljubljana 1996.
67 Izhodišča kurikularne prenove, Ljubljana 1996.
68 Ministrstvo za šolstvo in šport, Kurikulum za vrtce, Ljubljana 1999.
meri otrok«. V praksi pa nastajajo bolj ali manj strokovno načrtovane in
preverjene novosti.
Globalne spremembe v Sloveniji, kot so oblikovanje samostojne države,
večstrankarski politični sistem, nova ustava, prepoznanje pluralizma vre-
dnostnih sistemov v začetku devetdesetih let, pa so terjale tudi korenite
spremembe na področju vzgoje in izobraževanja in so podrobneje oprede-
ljene v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji.65 Ob novi
zakonodaji66 ter izhodiščih, načelih in ciljih vsebinske prenove celotnega
sistema vzgoje in izobraževanja67 smo leta 1999 dobili tudi Kurikulum za
vrtce.68 Njegov namen je predvsem:
— omogočiti odprte in fleksibilne programe,
— ponuditi pestrejšo ponudbo na vseh področjih dejavnosti vrtca,
— doseči uravnoteženost različnih področij dejavnosti,
— večje upoštevanje individualnosti, drugačnosti in izbire,
— ustvarjanje pogojev za izražanje in osveščanje skupinskih razlik,
— upoštevanje zasebnosti in intimnosti otrok,
— dvig kakovosti interakcij v vrtcu,
— drugačna časovna razporeditev dejavnosti v vrtcu
— omogočanje avtonomije in strokovne odgovornost delavcev v vrtcu,
— povečanje vloge evalvacije,
— izboljšanje informiranosti in sodelovanja s starši.
Kurikulum temelji na šestnajstih načelih, ki na nek način opredeljujejo
pristope uresničevanja zastavljenih ciljev na različnih področjih dejavnosti
(gibanje, jezik, umetnost, družba, narava, matematika) ter delovanja vrtca
v celoti. Hkrati pa kurikulum ponuja tudi primere dejavnosti po posame-
znih področjih dejavnosti za mlajšo in starejšo starostno skupino v vrtcu. S
tem dokumentom smo na nek način v naš kontekst vnesli osnove sodobnih
teoretskih pogledov na otroštvo. Relativno odprt koncept predšolske vzgo-
je v vrtcu, ki gradi na sodobnih načelih predšolske vzgoje, predvideva stro-
kovno avtonomnost in odgovornost strokovnega osebja v vrtcu. Prav avto-
nomnost in odgovornost strokovnega osebja za lastne odločitve, ki jih izva-
ja v praksi in jih hkrati zna osmisliti, zahteva stalno profesionalno rast, sis-
65 Ministrstvo za šolstvo in šport, Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji,
Ljubljana 1995.
66 Zakon o vrtcih, Ljubljana 1996.
67 Izhodišča kurikularne prenove, Ljubljana 1996.
68 Ministrstvo za šolstvo in šport, Kurikulum za vrtce, Ljubljana 1999.
