Page 97 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 97
Predšolska vzgoja v izzivih sodobne družbe
Vzgojitelj, ki dela v ateljeju, je ponavadi specializiran na vizualne ume-
tnosti.59 Vzgojitelji veliko pozornosti namenjajo dokumentiranju dela
otrok, njihovih diskusij in aktivnosti. V pregled opravljenega dela, ki je
usmerjen na proces učenja, se vključujejo otroci, starši in vzgojitelj, ki dela
v ateljeju. V dnevnem redu sta določena le čas za kosilo in počitek. Kuriku-
lum se vrti okrog projektov, pri tem pa umetniške dejavnosti predstavlja-
jo motor, skozi katerega otroci raziskujejo koncepte oziroma vsebine, ki jih
proučujejo. Ideje za projekte prihajajo od otrok ali od vzgojiteljev ali pa iz
vsakodnevnih izkušenj. Osnovne cilje postavljajo vzgojitelji, vendar vna-
prejšnjega planiranja ni.
Program je namenjen otrokom od štirih mesecev do šestega leta, pri tem
so otroci do tretjega leta ločeni od starejših. Otroci ostajajo z istim vzgojite-
ljem in z vrstniki tri leta. Vzgojitelji delujejo v parih kot partnerji otrokom
pri projektih. Vzgojitelji so predvsem raziskovalci, ki zbirajo informacije,
dokumentirajo, opazujejo in razpravljajo. Sposobnost opazovanja in poslu-
šanja ter refleksije dogajanja so pomembne lastnosti, ki jih imajo ti vzgoji-
telji.60 Za dokumentiranje in sestanke imajo na voljo pet ur tedensko. Po-
leg vzgojiteljev in specialista za umetnost so v vrtcu še pedagog in psiholog.
Posebno vlogo pa imajo tudi starši, ki jim nudijo udobno okolje za srečeva-
nje v vrtcu, skrbijo pa tudi za redna skupna srečanja staršev in vzgojiteljev.
Na Malaguzzijev model učenja so močno vplivale ideje Vigotskega, zla-
sti njegova teorija con aktualnega in bližnjega razvoja. Prav tako so nanj
močno vplivale ideje Deweya, ki se kažejo v poudarjanju sodelovanja na
vseh nivojih (sodelovanja s starši, sodelovanja med pedagogi, sodelova-
nja med otroki, sodelovanje celotne lokalne skupnosti), ki prinaša poseb-
no kulturo v te vrtce ter občutek stabilnosti, ki jo dosežejo tudi s stalno-
stjo pedagogov. Tudi v primeru modela Reggio Emilia je osrednje izhodi-
šče programa otrok, njegove potrebe, njegov način spoznavanja sveta. Ena
glavnih nalog vzgoje pa je razvoj otrokove identitete, ki se lahko realizi-
ra preko ustvarjalnosti. Na ta koncept vzgoje je močno vplivala tudi kon-
cepcija Montessori, ki se kaže v poudarjanju čutil v procesu spoznavanja in
zato tudi v razvijanju čutil. Prav čutni doživljaji naj bi tvorili osnovo izra-
žanju – likovnemu, glasbenemu, govornemu in telesnemu. Vse metodične
rešitve izhajajo iz celovitosti sveta in doživljanja življenjske realnosti, ki za-
jemajo spoznavno, čustveno in voljno komponento, in se med drugim ure-
59 Lella Gandini, The Reggio Emilia story: History and organization. First steps towards teaching
the Reggio way, Prentice Hall 1997, 1–13.
60 Eva L. Essa, Rosemary Young, Introduction to Early Childhood Education, Ontario 2003.
Vzgojitelj, ki dela v ateljeju, je ponavadi specializiran na vizualne ume-
tnosti.59 Vzgojitelji veliko pozornosti namenjajo dokumentiranju dela
otrok, njihovih diskusij in aktivnosti. V pregled opravljenega dela, ki je
usmerjen na proces učenja, se vključujejo otroci, starši in vzgojitelj, ki dela
v ateljeju. V dnevnem redu sta določena le čas za kosilo in počitek. Kuriku-
lum se vrti okrog projektov, pri tem pa umetniške dejavnosti predstavlja-
jo motor, skozi katerega otroci raziskujejo koncepte oziroma vsebine, ki jih
proučujejo. Ideje za projekte prihajajo od otrok ali od vzgojiteljev ali pa iz
vsakodnevnih izkušenj. Osnovne cilje postavljajo vzgojitelji, vendar vna-
prejšnjega planiranja ni.
Program je namenjen otrokom od štirih mesecev do šestega leta, pri tem
so otroci do tretjega leta ločeni od starejših. Otroci ostajajo z istim vzgojite-
ljem in z vrstniki tri leta. Vzgojitelji delujejo v parih kot partnerji otrokom
pri projektih. Vzgojitelji so predvsem raziskovalci, ki zbirajo informacije,
dokumentirajo, opazujejo in razpravljajo. Sposobnost opazovanja in poslu-
šanja ter refleksije dogajanja so pomembne lastnosti, ki jih imajo ti vzgoji-
telji.60 Za dokumentiranje in sestanke imajo na voljo pet ur tedensko. Po-
leg vzgojiteljev in specialista za umetnost so v vrtcu še pedagog in psiholog.
Posebno vlogo pa imajo tudi starši, ki jim nudijo udobno okolje za srečeva-
nje v vrtcu, skrbijo pa tudi za redna skupna srečanja staršev in vzgojiteljev.
Na Malaguzzijev model učenja so močno vplivale ideje Vigotskega, zla-
sti njegova teorija con aktualnega in bližnjega razvoja. Prav tako so nanj
močno vplivale ideje Deweya, ki se kažejo v poudarjanju sodelovanja na
vseh nivojih (sodelovanja s starši, sodelovanja med pedagogi, sodelova-
nja med otroki, sodelovanje celotne lokalne skupnosti), ki prinaša poseb-
no kulturo v te vrtce ter občutek stabilnosti, ki jo dosežejo tudi s stalno-
stjo pedagogov. Tudi v primeru modela Reggio Emilia je osrednje izhodi-
šče programa otrok, njegove potrebe, njegov način spoznavanja sveta. Ena
glavnih nalog vzgoje pa je razvoj otrokove identitete, ki se lahko realizi-
ra preko ustvarjalnosti. Na ta koncept vzgoje je močno vplivala tudi kon-
cepcija Montessori, ki se kaže v poudarjanju čutil v procesu spoznavanja in
zato tudi v razvijanju čutil. Prav čutni doživljaji naj bi tvorili osnovo izra-
žanju – likovnemu, glasbenemu, govornemu in telesnemu. Vse metodične
rešitve izhajajo iz celovitosti sveta in doživljanja življenjske realnosti, ki za-
jemajo spoznavno, čustveno in voljno komponento, in se med drugim ure-
59 Lella Gandini, The Reggio Emilia story: History and organization. First steps towards teaching
the Reggio way, Prentice Hall 1997, 1–13.
60 Eva L. Essa, Rosemary Young, Introduction to Early Childhood Education, Ontario 2003.
