Page 57 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 57
emembe
znanstvenih
paradigem
Spremembe na področju vzgoje in izobraževanja pa niso le posledica
družbenih, političnih ali ekonomskih sprememb. Gre tudi za spre-
membe strokovnih pogledov in znanstvenih paradigem, ki včasih sledijo
globalnim družbenim spremembam, včasih pa le-te prehitevajo in napove-
dujejo družbene spremembe.1 Štirideset vrhunskih znanstvenikov, razisko-
valcev, inovatorjev in politikov na področju vzgoje in izobraževanja iz de-
setih držav je leta 1996 (The 21st Century Learning Initiative, 1997) sinte-
tiziralo spoznanja na področju narave človeškega razvoja in učenja ter nji-
hovega vpliva na izobraževanje ter razvoj. V tem okviru so izpostavili štiri
pomembna spoznanja:
1) Kriza percepcije: sedanje pojmovanje znanja in učenja kaže prehod od
znanosti, ki analizira ločene dele, opazne povezave med dražljaji in od-
govori ter posameznikovo notranjo konstrukcijo znanja k znanosti orga-
niziranja principov, dinamike in interaktivnih odnosov, tj. h konstrui-
ranju znanja, pomena in povezav v zunanjih socialnih skupinah. Gre to-
rej za prehod od behaviorizma h konstruktivizmu. Ta prehod je pogojen
z vse večjo integracijo različnih disciplin (kognitivnih znanosti, biologi-
je, antropologije in sociologije), ki so se doslej razvijale ločeno.
2) Novo razumevanje človeka: nove raziskave definirajo sorazvoj človeka v
njegovem okolju oziroma interakcijo biološke in kulturne evolucije ter
razvoj mnogovrstnih oblik inteligence, kar pomaga dojeti okolje na raz-
lične načine.
1 Slavko Gaber, Beli knjigi na pot, v: Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveni-
ji, Ljubljana 1995.
znanstvenih
paradigem
Spremembe na področju vzgoje in izobraževanja pa niso le posledica
družbenih, političnih ali ekonomskih sprememb. Gre tudi za spre-
membe strokovnih pogledov in znanstvenih paradigem, ki včasih sledijo
globalnim družbenim spremembam, včasih pa le-te prehitevajo in napove-
dujejo družbene spremembe.1 Štirideset vrhunskih znanstvenikov, razisko-
valcev, inovatorjev in politikov na področju vzgoje in izobraževanja iz de-
setih držav je leta 1996 (The 21st Century Learning Initiative, 1997) sinte-
tiziralo spoznanja na področju narave človeškega razvoja in učenja ter nji-
hovega vpliva na izobraževanje ter razvoj. V tem okviru so izpostavili štiri
pomembna spoznanja:
1) Kriza percepcije: sedanje pojmovanje znanja in učenja kaže prehod od
znanosti, ki analizira ločene dele, opazne povezave med dražljaji in od-
govori ter posameznikovo notranjo konstrukcijo znanja k znanosti orga-
niziranja principov, dinamike in interaktivnih odnosov, tj. h konstrui-
ranju znanja, pomena in povezav v zunanjih socialnih skupinah. Gre to-
rej za prehod od behaviorizma h konstruktivizmu. Ta prehod je pogojen
z vse večjo integracijo različnih disciplin (kognitivnih znanosti, biologi-
je, antropologije in sociologije), ki so se doslej razvijale ločeno.
2) Novo razumevanje človeka: nove raziskave definirajo sorazvoj človeka v
njegovem okolju oziroma interakcijo biološke in kulturne evolucije ter
razvoj mnogovrstnih oblik inteligence, kar pomaga dojeti okolje na raz-
lične načine.
1 Slavko Gaber, Beli knjigi na pot, v: Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveni-
ji, Ljubljana 1995.
