Page 58 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 58
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
3) Novo razumevanje delovanja možganov: tradicionalno so se s proble-
matiko učenja ukvarjali predvsem filozofi, psihologi in pedagogi. Ko so
se temu krogu pridružili nevrologi, ki z različnimi metodami že lahko
opazujejo določene vzorce aktivnosti v možganih, je prišlo tudi do novih
spoznanj o tem, kako se individualno učenje v resnici dogaja. To pa zah-
teva ponovni pregled prejšnjih predvidevanj o tem, kako se učenje doga-
ja. Ponovno lahko ugotovimo, da je integracija različnih disciplin pospe-
šila vedenje o učenju.
4) Razvijanje idej o učenju: proces učenja je od preproste samoorganizaci-
je prešel k sodelovalni, medosebni aktivnosti reševanja socialnih proble-
mov, ki je odvisen od pogovora, smiselnega vključevanja izkušenj iz re-
sničnega življenja ter njihove uporabe. Tako učenje in šolanje nista več
sinonima. Učenje je posledica izkušenj in mišljenja in sestavni del življe-
nja v celoti. Te ugotovitve predstavljajo spremembe pogledov na učenje
od mehaničnega k vse bolj holističnemu pojmovanju.2
Vse to pa seveda opozarja na potrebo, da je bilo potrebno osnovne pred-
postavke, na katerih temeljita tradicionalna vzgoja in izobraževanje, posta-
viti pod vprašaj in jih oceniti z vidika potreb ljudi v 21. stoletju.
2 Fritjof Capra, The Turning Point: Science, Society, and the Rising Culture, New York 1982.
3) Novo razumevanje delovanja možganov: tradicionalno so se s proble-
matiko učenja ukvarjali predvsem filozofi, psihologi in pedagogi. Ko so
se temu krogu pridružili nevrologi, ki z različnimi metodami že lahko
opazujejo določene vzorce aktivnosti v možganih, je prišlo tudi do novih
spoznanj o tem, kako se individualno učenje v resnici dogaja. To pa zah-
teva ponovni pregled prejšnjih predvidevanj o tem, kako se učenje doga-
ja. Ponovno lahko ugotovimo, da je integracija različnih disciplin pospe-
šila vedenje o učenju.
4) Razvijanje idej o učenju: proces učenja je od preproste samoorganizaci-
je prešel k sodelovalni, medosebni aktivnosti reševanja socialnih proble-
mov, ki je odvisen od pogovora, smiselnega vključevanja izkušenj iz re-
sničnega življenja ter njihove uporabe. Tako učenje in šolanje nista več
sinonima. Učenje je posledica izkušenj in mišljenja in sestavni del življe-
nja v celoti. Te ugotovitve predstavljajo spremembe pogledov na učenje
od mehaničnega k vse bolj holističnemu pojmovanju.2
Vse to pa seveda opozarja na potrebo, da je bilo potrebno osnovne pred-
postavke, na katerih temeljita tradicionalna vzgoja in izobraževanje, posta-
viti pod vprašaj in jih oceniti z vidika potreb ljudi v 21. stoletju.
2 Fritjof Capra, The Turning Point: Science, Society, and the Rising Culture, New York 1982.
