Page 54 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 54
Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb
jo upoštevanje pravic ob hkratnem oblikovanju odgovornosti udeležencev
v procesu.
Premik pristopov k vzgoji in izobraževanju od tistih, ki temeljijo na po-
trebah, k tistim, ki temeljijo na pravicah, je bil izzvan z vse večjim poudar-
janjem vrednot otroštva. Povečala se je odgovornost odraslih za zagotavlja-
nje pogojev, ki pozitivno vplivajo na otrokov razvoj; izoblikovali so se za-
koni, ki ščitijo otroka in mu tako zagotavljajo zdravje, nego in spoštova-
nje njegovih pravic. Zaradi vsega tega se je kakovost življenja otrok moč-
no spremenila.
Seveda pa ta spoznanja veljajo le za manjšinski del svetovne populacije,
medtem ko se večinski, revnejši, gospodarsko manj razviti del planeta še ve-
dno srečuje z najosnovnejšimi problemi preživetja. Pri tem pa je razkorak
med manjšinskim in večinskim delom planeta Zemlja vse večji, kar postaja
tudi z vidika prihodnosti življenja na njem vse bolj zaskrbljujoče in zahteva
spremembe v načinih razmišljanja in delovanja in prav zato so osveščanje o
pravicah vseh otrok in na njih temelječi pristopi k vzgoji in izobraževanju v
sodobnosti v ospredju konceptualnih zasnov vzgoje in izobraževanja vseh,
ki se teh razsežnosti zavedajo.
Demokratizacija družbe in njen vpliv na vzgojo in
izobraževanje
Konec prejšnjega stoletja so zaznamovale tudi številne politične spre-
membe v smeri demokratizacije, ki so prav tako vplivale na spreminjanje
tradicionalnih institucij. Tako rekoč hkrati sta v Evropi potekala dva pro-
cesa, na eni strani osamosvajanje držav in na drugi strani težnja po združe-
vanju. Vzhodni blok Evrope nekako simbolično ob padcu berlinskega zidu
razpade. Razpade tudi takratna Jugoslavija vendar žal v krvavih spopadih,
ki so zahtevali ogromno žrtev. Države v Zahodni Evropi pa težijo k obliko-
vanju vizije Združene Evrope. Vse to pa nakazuje velike spremembe tako
na socialnem kot tudi ekonomskem nivoju, kar vpliva na sedanje in tudi
prihodnje generacije otrok in odraslih.
Ob tem ne gre prezreti tudi perečih problemov brezposelnosti. Po mne-
nju nekaterih avtorjev15 je bil v Evropski uniji leta 1998 kar vsak deseti de-
lavec brez dela; ta delež pa je v državah v tranziciji še mnogo večji. Posle-
dica tega je podaljševanje šolanja, da bi se povpraševanje po zaposlovanju
zmanjšalo. Podaljšanje šolanja pa za sabo potegne spremembe v strukturi
družine. Mladi se vse kasneje odločajo za lastno družinsko življenje; starost
15 Theodor Sander, Trendi in problemi izobraževalne politike Evropske unije, Sodobna pedagogi-
ka 52 (2001), 4, 10–27.
jo upoštevanje pravic ob hkratnem oblikovanju odgovornosti udeležencev
v procesu.
Premik pristopov k vzgoji in izobraževanju od tistih, ki temeljijo na po-
trebah, k tistim, ki temeljijo na pravicah, je bil izzvan z vse večjim poudar-
janjem vrednot otroštva. Povečala se je odgovornost odraslih za zagotavlja-
nje pogojev, ki pozitivno vplivajo na otrokov razvoj; izoblikovali so se za-
koni, ki ščitijo otroka in mu tako zagotavljajo zdravje, nego in spoštova-
nje njegovih pravic. Zaradi vsega tega se je kakovost življenja otrok moč-
no spremenila.
Seveda pa ta spoznanja veljajo le za manjšinski del svetovne populacije,
medtem ko se večinski, revnejši, gospodarsko manj razviti del planeta še ve-
dno srečuje z najosnovnejšimi problemi preživetja. Pri tem pa je razkorak
med manjšinskim in večinskim delom planeta Zemlja vse večji, kar postaja
tudi z vidika prihodnosti življenja na njem vse bolj zaskrbljujoče in zahteva
spremembe v načinih razmišljanja in delovanja in prav zato so osveščanje o
pravicah vseh otrok in na njih temelječi pristopi k vzgoji in izobraževanju v
sodobnosti v ospredju konceptualnih zasnov vzgoje in izobraževanja vseh,
ki se teh razsežnosti zavedajo.
Demokratizacija družbe in njen vpliv na vzgojo in
izobraževanje
Konec prejšnjega stoletja so zaznamovale tudi številne politične spre-
membe v smeri demokratizacije, ki so prav tako vplivale na spreminjanje
tradicionalnih institucij. Tako rekoč hkrati sta v Evropi potekala dva pro-
cesa, na eni strani osamosvajanje držav in na drugi strani težnja po združe-
vanju. Vzhodni blok Evrope nekako simbolično ob padcu berlinskega zidu
razpade. Razpade tudi takratna Jugoslavija vendar žal v krvavih spopadih,
ki so zahtevali ogromno žrtev. Države v Zahodni Evropi pa težijo k obliko-
vanju vizije Združene Evrope. Vse to pa nakazuje velike spremembe tako
na socialnem kot tudi ekonomskem nivoju, kar vpliva na sedanje in tudi
prihodnje generacije otrok in odraslih.
Ob tem ne gre prezreti tudi perečih problemov brezposelnosti. Po mne-
nju nekaterih avtorjev15 je bil v Evropski uniji leta 1998 kar vsak deseti de-
lavec brez dela; ta delež pa je v državah v tranziciji še mnogo večji. Posle-
dica tega je podaljševanje šolanja, da bi se povpraševanje po zaposlovanju
zmanjšalo. Podaljšanje šolanja pa za sabo potegne spremembe v strukturi
družine. Mladi se vse kasneje odločajo za lastno družinsko življenje; starost
15 Theodor Sander, Trendi in problemi izobraževalne politike Evropske unije, Sodobna pedagogi-
ka 52 (2001), 4, 10–27.
