Page 53 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 53
Spremembe v družbi in njihov vpliv na vzgojo in izobraževanje
Človekove pravice in otrokove pravice kot osnova
pristopov v vzgoji in izobraževanju
Na področju razvoja vrednot in pravnih standardov opredeljujemo so-
dobno razvito družbo kot postmoderno družbo. Zanjo pa je značilno, da
prerašča poenotenost v načinih razmišljanja, v verovanju in v vrednotenju
ter poudarja temeljne človekove pravice pa tudi otrokove pravice. Prav vi-
dik pravic postopno predstavlja enega od temeljev pri oblikovanju vzgojno-
izobraževalnih pristopov, v nasprotju z doslej prvenstveno upoštevanim vi-
dikom potreb. Med obema pristopoma obstaja kar precejšnja razlika, ki se
kaže predvsem v nivoju obveznosti družbe do otrok. Johnsson13 je to pri-
merjavo podrobneje prikazal na nivoju razlik v pogledu na zgodnje otro-
štvo (od rojstva do 8. leta starosti).
Zorni kot potreb Zorni kot pravice
Otrok je pasiven uporabnik. Otrok je aktiven uporabnik.
Potrebe se nanašajo na cilje, tudi delne cilje, Pravice se nanašajo na vse otroke.
kot npr. da naj bo vključenih 90% deklic.
Potrebe se lahko zadovoljijo brez podpore. Pravice se morajo zadovoljiti s podporo.
Potrebe lahko hierarhično razvrstimo. Pravice ni mogoče hierarhično organizirati.
Potrebe ne vsebujejo nujno tudi dolžnosti. Pravice vsebujejo tudi dolžnosti.
Potrebe so povezane z obljubami. Pravice so povezane z obveznostmi.
Potrebe se v različnih kulturah in okoljih Pravice so univerzalne.
lahko razlikujejo.
Potrebe lahko zadovoljimo preko dobrodel- Dobrodelnost ni sprejemljiva.
nosti.
Uresničevanje potreb je pogosto odvisno od Uresničevanje pravic je odvisno od politične
politične volje. izbire.
Preglednica 2: Pogled na zgodnje otroštvo z vidika pravic in potreb.14
Ob poudarjanju pristopov k vzgoji in izobraževanju, ki temeljijo na pra-
vicah, moramo seveda nujno poudariti tudi to, da je na pravice otrok po-
trebno gledati tudi z vidika odgovornosti in obveznosti, ki jih prinašajo
pravice. Zanemarjanje drugega pola teh procesov nujno pripelje do ano-
malij na izvedbenem nivoju. Uravnovešenje teh procesov pa pomeni iska-
nje takšnih organizacijskih, vsebinskih in procesnih rešitev, ki zagotavlja-
13 U. Johnsson, A Rights Compared to a Needs Perspective on ECCD, UNICEF 1998.
14 U. Johnsson, n. d.
Človekove pravice in otrokove pravice kot osnova
pristopov v vzgoji in izobraževanju
Na področju razvoja vrednot in pravnih standardov opredeljujemo so-
dobno razvito družbo kot postmoderno družbo. Zanjo pa je značilno, da
prerašča poenotenost v načinih razmišljanja, v verovanju in v vrednotenju
ter poudarja temeljne človekove pravice pa tudi otrokove pravice. Prav vi-
dik pravic postopno predstavlja enega od temeljev pri oblikovanju vzgojno-
izobraževalnih pristopov, v nasprotju z doslej prvenstveno upoštevanim vi-
dikom potreb. Med obema pristopoma obstaja kar precejšnja razlika, ki se
kaže predvsem v nivoju obveznosti družbe do otrok. Johnsson13 je to pri-
merjavo podrobneje prikazal na nivoju razlik v pogledu na zgodnje otro-
štvo (od rojstva do 8. leta starosti).
Zorni kot potreb Zorni kot pravice
Otrok je pasiven uporabnik. Otrok je aktiven uporabnik.
Potrebe se nanašajo na cilje, tudi delne cilje, Pravice se nanašajo na vse otroke.
kot npr. da naj bo vključenih 90% deklic.
Potrebe se lahko zadovoljijo brez podpore. Pravice se morajo zadovoljiti s podporo.
Potrebe lahko hierarhično razvrstimo. Pravice ni mogoče hierarhično organizirati.
Potrebe ne vsebujejo nujno tudi dolžnosti. Pravice vsebujejo tudi dolžnosti.
Potrebe so povezane z obljubami. Pravice so povezane z obveznostmi.
Potrebe se v različnih kulturah in okoljih Pravice so univerzalne.
lahko razlikujejo.
Potrebe lahko zadovoljimo preko dobrodel- Dobrodelnost ni sprejemljiva.
nosti.
Uresničevanje potreb je pogosto odvisno od Uresničevanje pravic je odvisno od politične
politične volje. izbire.
Preglednica 2: Pogled na zgodnje otroštvo z vidika pravic in potreb.14
Ob poudarjanju pristopov k vzgoji in izobraževanju, ki temeljijo na pra-
vicah, moramo seveda nujno poudariti tudi to, da je na pravice otrok po-
trebno gledati tudi z vidika odgovornosti in obveznosti, ki jih prinašajo
pravice. Zanemarjanje drugega pola teh procesov nujno pripelje do ano-
malij na izvedbenem nivoju. Uravnovešenje teh procesov pa pomeni iska-
nje takšnih organizacijskih, vsebinskih in procesnih rešitev, ki zagotavlja-
13 U. Johnsson, A Rights Compared to a Needs Perspective on ECCD, UNICEF 1998.
14 U. Johnsson, n. d.
