Page 55 - Tatjana Vonta, Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, Digitalna knjižnica, Dissertationes 8
P. 55
Spremembe v družbi in njihov vpliv na vzgojo in izobraževanje
mater ob prvem otroku je vse višja, nataliteta pa upada. Hkrati s tem se za-
radi boljših razmer in zdravstvenega varstva podaljšuje življenjska doba in
zmanjšuje umrljivost.
Seveda pa družbenih sprememb v zahodnem svetu in državah v tranzi-
ciji tudi ne gre enačiti. Medtem ko se v Zahodni Evropi srečujemo z razvoj-
nim procesom, pa v državah v tranziciji srečamo izrazit preskok, za katere-
ga je značilen razpad povezanosti ideologije in trganje družbenih vezi,16 kar
ima posledice tudi za reformiranje šolstva. Pranckuniene, Vildžiuniene in
Walshova menijo,17 da prehod iz državne kontrole na neodvisnost zahteva
velike spremembe v razumevanju in načinu življenja. Te spremembe prina-
šajo moralno, socialno in ekonomsko krizo. Prav vzgoja in izobraževanje
naj bi posamezniku pomagala oblikovati potrebne spretnosti za življenje v
svobodni družbi, kot so: odgovornost, aktivnostim, prilagodljivost na di-
namične spremembe.
Dezintegracija družbe je naslednja značilnost držav v tranziciji. Prinaša
napetosti na nivoju družbe, kulture in politike z razslojevanjem, ki je dolo-
čeno z lastnino, socialnim in političnim statusom. Razlike med sloji se ve-
čajo in pri tem se hitro veča najrevnejši sloj. Sistem vzgoje in izobraževa-
nja pa ne zmore zagotavljati enakih pogojev za vse. Temu izzivu se lahko
postavimo ob bok le, če bo politika na področju šolstva zagotavljala pravi-
čen dostop do kvalitetne vzgoje in izobraževanja za ogrožene posamezni-
ke ali skupine in razvijala sposobnosti živeti skupaj ter vplivati na solidar-
nost v skupnosti.
V procesu izginjanja enotne ideologije ter reformiranja šolstva stopa v
ospredje tudi vprašanje kakovosti njenega delovanja.18 Vse bolj se poudarja
potreba po visokih izobrazbenih standardih za vse in združljivosti šolskih
sistemov. Ne glede na to, kako ta pojem razumemo, po Štrajnovem mnenju
»zadeva cel spekter vsega, kar šola v družbi sploh počne«.19
16 Darko Štrajn, Družbene spremembe in izobraževanje, Ljubljana 1998.
17 Egle Pranckuniene, Marina Vildžiuniene, Kate Burke Walsh, Step by Step to School Improve-
ment, Workshop materials, ISSA 2002.
18 D. Štrajn, n. d.
19 D. Štrajn, n. d., 38.
mater ob prvem otroku je vse višja, nataliteta pa upada. Hkrati s tem se za-
radi boljših razmer in zdravstvenega varstva podaljšuje življenjska doba in
zmanjšuje umrljivost.
Seveda pa družbenih sprememb v zahodnem svetu in državah v tranzi-
ciji tudi ne gre enačiti. Medtem ko se v Zahodni Evropi srečujemo z razvoj-
nim procesom, pa v državah v tranziciji srečamo izrazit preskok, za katere-
ga je značilen razpad povezanosti ideologije in trganje družbenih vezi,16 kar
ima posledice tudi za reformiranje šolstva. Pranckuniene, Vildžiuniene in
Walshova menijo,17 da prehod iz državne kontrole na neodvisnost zahteva
velike spremembe v razumevanju in načinu življenja. Te spremembe prina-
šajo moralno, socialno in ekonomsko krizo. Prav vzgoja in izobraževanje
naj bi posamezniku pomagala oblikovati potrebne spretnosti za življenje v
svobodni družbi, kot so: odgovornost, aktivnostim, prilagodljivost na di-
namične spremembe.
Dezintegracija družbe je naslednja značilnost držav v tranziciji. Prinaša
napetosti na nivoju družbe, kulture in politike z razslojevanjem, ki je dolo-
čeno z lastnino, socialnim in političnim statusom. Razlike med sloji se ve-
čajo in pri tem se hitro veča najrevnejši sloj. Sistem vzgoje in izobraževa-
nja pa ne zmore zagotavljati enakih pogojev za vse. Temu izzivu se lahko
postavimo ob bok le, če bo politika na področju šolstva zagotavljala pravi-
čen dostop do kvalitetne vzgoje in izobraževanja za ogrožene posamezni-
ke ali skupine in razvijala sposobnosti živeti skupaj ter vplivati na solidar-
nost v skupnosti.
V procesu izginjanja enotne ideologije ter reformiranja šolstva stopa v
ospredje tudi vprašanje kakovosti njenega delovanja.18 Vse bolj se poudarja
potreba po visokih izobrazbenih standardih za vse in združljivosti šolskih
sistemov. Ne glede na to, kako ta pojem razumemo, po Štrajnovem mnenju
»zadeva cel spekter vsega, kar šola v družbi sploh počne«.19
16 Darko Štrajn, Družbene spremembe in izobraževanje, Ljubljana 1998.
17 Egle Pranckuniene, Marina Vildžiuniene, Kate Burke Walsh, Step by Step to School Improve-
ment, Workshop materials, ISSA 2002.
18 D. Štrajn, n. d.
19 D. Štrajn, n. d., 38.
